Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


31 - 36 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
31.
Položaj mladih na trgu dela v Goriških Brdih
Kristina Brašnić, 2013

Opis: Vstop mladih na trg dela je ključna faza prehoda iz obdobja mladosti v obdobje odraslosti. Mladi se v današnjih časih srečujejo z veliko težavami, ki se dotikajo vstopa na trg dela in ustvarjanja kariere. Iz tega izhaja naše področje raziskovanja. V diplomski nalogi smo obravnavali naslednja področja: trg dela mladih, brezposelnost mladih, možnosti razvoja kariere mladih iz Goriških brdin dejavnike, ki vplivajo na razvoj kariere. Ker so nas zanimala tako teoretična znanja s področja trga dela, brezposelnosti in kariere mladih v Sloveniji kot tudi konkreten primer mladih iz Goriškihbrd, smo diplomsko nalogo razdelili na več delov. V prvem delu smo se seznanili s teoretičnimi dejstvi pri obravnavi ključnih pojmov diplomske naloge. Obravnavali smo tako trg dela, brezposelnost mladih na trgu dela in kariero. Najprej smo splošno obrazložili trg dela, priložnosti in tveganja na trgu dela, delovanje trga dela, opisali smo trg dela v Sloveniji ter položaj mladih na trgu dela. V naslednjem koraku smo definirali pojem brezposelnosti in opisali splošno stanje brezposelnosti v Sloveniji ter stanje mladih na področju brezposelnosti v Sloveniji. Kot zadnje smo obravnavali pojem kariere, opisali njen postopek razvijanja in načrtovanja. V empiričnem delu naloge smo ugotavljali splošno oceno mladih iz Goriških brd glede njihovega položaja na trgu dela RS,njihovo presojo o kariernih možnostih na trgu dela v RS in njihovo oceno o vplivu izobrazbe, delovnih izkušenj in kraja bivanja na razvoj njihove karierne poti. Uporabljali smo strukturirane intervjuje, ki smo jih opravili med osmimi mladimi iz Goriških brd. Rezultati, pridobljeni z intervjuji, so nam pokazali, da je splošna ocena mladih glede njihovega položaja na trgu dela zelo negativna, kljub temu pa vidijo neko možnost napredovanja in ustvarjanja kariere.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladi, Goriška brda, trg dela, brezposelnost, kariera
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1114; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

32.
Kakovost delovnega življenja zaposlenih v občini Sevnica
Tjaša Škoda, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovno življenje, kvaliteta življenja, zadovoljstvo z delom, delovna uspešnost, brezposelnost
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 1131; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

33.
Invalidnost in ponovna vključitev v delovni proces
Petra Oblak, 2021

Opis: Človekovo dostojanstvo ni odvisno od posameznikove psihofizične opredelitve, temveč mu pripada iz samega dejstva, da je človek. Zaradi svoje telesne in duševne prizadetosti invalidi uživajo posebno varstvo kot eno temeljnih pravic socialne varnosti. Dejstvo je, da so določene dobrine ugodnosti in tudi pravice, ki so sicer formalnopravno enako priznane vsem, invalidom pa so težje dostopne. Pozitivna dolžnost države je zagotovitev enakih dejanskih možnosti in enakega obravnavanja invalidov, da odpravi, premosti ali zmanjša ovire za neodvisno življenje njih ter njihovo enakopravno vključitev v družbo in delovni proces. Temeljni namen pričujočega magistrskega dela je obravnava pravic invalidov in zaposlovanje invalidov ter problematika uresničevanja le-teh v praksi. Vse to pa je predstavljeno v različnih zakonih. Pri uresničevanju pravic invalidov imajo pomembno vlogo delodajalci, saj je njihova glavna dolžnost in obveznost skrb za njihove pravice in interese, kot jim nalaga Ustava. Zaradi postopne uveljavitve zakonodaje se v Sloveniji ureja le tisti del problematike, ki jih družbe v določenih obdobjih različno zaznajo in razumejo. Skozi prakso novega sistemskega modela poklicne in zaposlitvene rehabilitacije v procesu vračanja na delo je cilj ugotoviti vzroke in predlagati rešitve za neizkazano zanimanje vključitve v poklicno rehabilitacijo, pa čeprav ji zakonodaja pripisuje temeljno pravico. Nemčija, Nizozemska in Švedska različno urejajo pravico do poklicne rehabilitacije. Razlike so vidne pri ponovni vključitvi v delovni proces, ki se različno obravnavajo glede na njihov notranji pravni red posamezne države članice Evropske unije. Za zagotovitev celostne obravnave pravic invalidov in posledično uresničevanje le-teh v praksi sta ključna sodelovanje in večja ozaveščenost širše javnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: invalidnost, brezposelnost, invalidsko zavarovanje, socialna varnost, poklicna rehabilitacija
Objavljeno: 01.02.2022; Ogledov: 852; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

34.
Mladi in izzivi individualizacije
Hadisa Džananović, 2021

Opis: V diplomski nalogi smo ugotavljali, kako selitev iz države in nadaljevanje življenja v drugi državi vpliva na osamosvajanje mladih. Poudarek raziskave je na mladih, ki so se preselili iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo. Zaradi velike gospodarske krize, družbenih in političnih izzivov, s katerimi se Bosna in Hercegovina še vedno spoprijema, je močno upočasnjena gospodarska rast države. To ima izrazit negativen vpliv predvsem na mlade. Nekateri mladi po končani srednji šoli ali fakulteti ostanejo pri starših, ker zaradi nezmožnosti zaposlitve nimajo finančnih sredstev, se pravi, da niso finančno neodvisni za svoje samostojno življenje in ne morejo zapustiti staršev. Zaradi razmer v Bosni in Hercegovini so bili nekateri mladi prisiljeni zapustiti svojo državo in se preseliti drugam. Mladi iz Bosne in Hercegovine vse bolj zapuščajo svojo državo, da bi našli svojo varno prihodnost. Ti mladi iščejo boljšo prihodnost in se dodatno šolajo v drugi državi (Sloveniji). V tej raziskavi uporabljamo kvalitativno metodo, ki temelji na polstrukturiranem intervjuju. V intervjuju sodeluje deset mladih, en fant in devet deklet, starih od 22 do 26 let. V tej diplomski nalogi raziskujemo, na kakšen način je prihod mladih iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo vplival na njihovo samostojnost? V nalogi ugotavljamo, da so motivi za odhod mladih iz države posledica želje po nadaljnjem izobraževanju in pridobivanju novih znanj in izkušenj, kar je povezano z ustvarjanjem več življenjskih priložnosti in lažjo zaposlitvijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladost, odraslost, življenjski potek, individualizacija, izobraževanje, pozna samostojnost, brezposelnost, migracije, diplomske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 626; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

35.
Socialna aktivacija kot priložnost za ponovno vključitev prejemnikov denarne socialne pomoči na trg dela
Ana Delišimunović, 2023

Opis: Socialna aktivacija obravnava zelo aktualno problematiko naraščanja dolgotrajne brezposelnosti, ki je značilna tako za slovenski kot evropski trg dela. Na ravni Evropske unije so bile sprejete različne strategije za aktivno vključevanje dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči na trg dela. V magistrski nalogi smo analizirali domačo in tujo strokovno literaturo s področja socialne varnosti, položaja dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči ter ukrepov, katerih so se pri reševanju težav na področju zmanjševanja dolgotrajne brezposelnosti posluževale Slovenija, Irska, Nizozemska in Norveška. Osnovni cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšne so razlike v zagotavljanju socialne varnosti preko sistemov socialnih pomoči osebam, ki so dalj časa oddaljene od trga dela v Sloveniji, na Nizozemskem, Norveškem in Irskem. Obravnavane države so s socialno aktivacijskimi programi pomagale različnim ciljnim skupinam, ki so najbolj oddaljene od trga dela. V Sloveniji so v okviru pilotnega projekta socialne aktivacije, ki poteka od leta 2017 pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ciljna skupina dolgotrajno brezposelne osebe in dolgotrajni prejemniki denarne socialne pomoči. Cilj projekta je povečati socialno vključenost, opolnomočenje in motiviranje udeleženih za zaposlitev. Raziskali smo tudi primere dobrih praks programov socialne aktivacije v ostalih obravnavanih evropskih državah. Na Irskem so bili ustanovljeni lokalni skupnostni razvojni programi, ki so se izvajali preko lokalnih razvojnih podjetij. Na Norveškem so v okviru Norveške uprave za delo in socialno skrbstvo združili socialnovarstvene službe, zavod za zaposlovanje in nacionalno zavarovalno službo. Socialna aktivacija na Nizozemskem pa je potekala kot večnivojski proces, ki naj bi omogočil napredovanje uporabnikov po šeststopenjski integracijski lestvici. Raziskava je uporabna, ker prikazuje primerjavo štirih držav in izvedbo socialne aktivacije v posamezni državi. Ključna omejitev programov socialne aktivacije tako v Sloveniji kot v ostalih obravnavanih državah se nam zdi, da je ta, da države niso v zadostni meri razvile sistemskih rešitev za prehod udeležencev v raznovrstne oblike zaposlitev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialna aktivacija, socialna izključenost, denarna pomoč, brezposelnost, socialna varnost
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 419; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

36.
Brezposelnost v Sloveniji v času velike recesije in koronavirusne pandemije
Maksima Korbar, 2024

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: brezposelnost, recesija, gospodarska kriza, pandemija, diplomsko delo
Objavljeno: 15.03.2024; Ogledov: 101; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (642,41 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh