1. Zaščita otrok v kazenskem postopku in njihova celostna obravnava : magistrsko deloNina Đurđević, 2025, magistrsko delo Opis: Pričujoče delo temelji na predstavitvi projekta za vzpostavitev prve Hiše za otroke v Sloveniji po modelu Barnahus, ki je vodilni evropski model za obravnavo otrok, žrtev nasilja in spolnih zlorab, v kateri bodo na usklajen in učinkovit način celostno obravnavani otroci, žrtve tovrstnih kaznivih dejanj, v skladu z mednarodnimi smernicami in standardi. Projekt odlikuje celovit pristop, kjer bodo na enem mestu združeni vsi strokovni sočasni kazenskopreiskovalni postopki ter nudena strokovna psihosocialna in terapevtska pomoč ter podpora v otrokom varnem in prijaznem okolju za zmanjšanje in preprečevanje sekundarne viktimizacije ter morebitnih dolgotrajnih posledic. S tem bo vzpostavljen okvir, v katerem se bodo krepile in povezovale dobre prakse, širila načela za ustrezno podporo in zaščito otrok ter njihovih pravic in delovanje v smeri otrokovih najboljših koristi. Povečati je treba zavedanje in potrebo po ključni vzpostavitvi otrokom prijaznih služb in po otrokom prijazni obravnavi ter učinkovitem odzivanju na pravni osnovi, torej po otrokom prijaznem pravosodnem sistemu, za preprečevanje ponovnih travmatičnih izkušenj. V ta namen se je pokazala potreba po pripravi novega Zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi, ki je osnova za vzpostavitev Javnega zavoda Hiša za otroke. Učinkovita udeležba otrok v sodnih postopkih je ključna za izboljšanje delovanja pravosodja, glavno vodilo pa je spoštovanje otrokovega dostojanstva, svobode in enakega obravnavanja. Kazniva dejanja, kot so spolno izkoriščanje in spolne zlorabe, sodijo med najhujše oblike nasilja nad otroki. V prihodnosti je treba omogočati izvajanje aktivnosti in sprejemati še bolj učinkovite ukrepe, neposredni učinek teh ukrepov pa je dvig ozaveščenosti splošne in strokovne javnosti o razširjenem obstoječem družbenem problemu. Slovenija je z uvedbo projekta in vzpostavitvijo Hiše za otroke naredila velik korak naprej v smeri reševanja obravnavane problematike, sistem pa bo treba vzdrževati z dobrimi mehanizmi podpore, z upoštevanjem smernic za prijazno obravnavo žrtev kaznivih dejanj, ustreznim dostopom do sodnega varstva in temeljito obravnavo. Otrokom je treba omogočiti enake možnosti in življenje brez nasilja.
Ključne besede: nasilje nad otroki, celostna obravnava, sekundarna viktimizacija, otrokom prijazno pravosodje, forenzični intervju
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 55; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,88 MB) |
2. Kakovost zdravstvene obravnave odraslih na področju duševnega zdravja: izkušnje na primarni ravniAnica Ocvirk, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Duševno zdravje je ključno za posameznika in družbo, duševne motnje pa še vedno predstavljajo velik izziv. Po ocenah WHO bodo do leta 2030 prav te največji javnozdravstveni problem. Slovenija je z Nacionalnim programom duševnega zdravja in Centri za duševno zdravje odraslih naslovila nekatere težave, a stigma, neenak dostop do obravnave in povečane potrebe po zagotavljanju duševnega zdravja ostajajo izzivi tako za strokovnjake, ki delajo na tem področju, kot za odločevalce.
Metode: Izvedli smo kvalitativno raziskavo, ki je temeljila na deskriptivni metodi dela, izvedena je bila v okviru ciljnega raziskovalnega projekta CRP2023:V3-2311, Vrzeli med potrebami in celovito, integrirano in kontinuirano zdravstveno obravnavo različnih skupin marginaliziranih odraslih na področju duševnega zdravja. Za instrument zbiranja podatkov smo uporabili fokusno skupino in polstrukturiran intervju. V Fokusni skupini je sodelovalo šest strokovnjakov iz različnih služb, ki se v regiji Posavje vključujejo v skrb za osebe s težavami v duševnem zdravju. Polstrukturirane intervjuje smo opravili s petimi strokovnjaki različnih profilov (psihiatrinja, psihologinja, socialna delavka, delovna terapevtka in diplomirana medicinska sestra), zaposlenimi v Centru za duševno zdravje odraslih Posavje. Intervjuvali smo tudi štiri paciente, obravnavane v istem centru ter politično odločevalko na področju duševnega zdravja.
Rezultati: Pacienti ocenjujejo oskrbo v Centru za duševno zdravje odraslih kot kakovostno zaradi individualnega pristopa in dostopnosti. Strokovnjaki izpostavljajo napredek pri skrbi za osebe s težavami v duševnem zdravju, hkrati opozarjajo na pomanjkanje kadrov, infrastrukture in dolgotrajnost rehabilitacije. Omejena dostopnost do podpornih storitev je posledica geografskih dejavnikov in pomanjkanja dnevnih centrov. Stigma ovira iskanje pomoči, preventivni programi so slabo razviti. Posebno ranljive skupine (starejši, brezdomci, socialno ogroženi) imajo omejen dostop do storitev.
Razprava: Skupnostna psihiatrična obravnava izboljšuje oskrbo, a ključni izzivi ostajajo: kadrovski primanjkljaj, dolge čakalne dobe, geografske omejitve in stigma. Sodelovanje med psihiatričnimi bolnišnicami in primarno ravnjo oskrbe je pomanjkljivo. Potrebno je okrepiti preventivo, izboljšati sodelovanje med službami znotraj regije, povečati dostopnost in doseči bolj enakomerno razporeditev virov ter izboljšati kulturne kompetence strokovnjakov. Ukrepi so nujni za bolj vključujoč in učinkovit sistem oskrbe.
Ključne besede: duševno zdravje, skupnostna obravnava, celostna obravnava, multidisciplinarni pristop, kakovost obravnave
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2025; Ogledov: 308; Prenosov: 17
Celotno besedilo (2,55 MB) |
3. CELOSTNA OBRAVNAVA PACIENTA Z ARTERIJSKO HIPERTENZIJOFahrudin Karajić, 2025, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Arterijska hipertenzija predstavlja pomembno zdravstveno stanje, ki se pogosto kaže brez očitnih simptomov, zato ima naziv tiha ubijalka. Povišan krvni tlak v sodobnem svetu predstavlja resen zdravstveni problem s potencialno hudimi zapleti – bolezni srca, možganska kap in ledvične bolezni. Namen raziskave je raziskati celostno obravnavo pacienta z arterijsko hipertenzijo.
Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov pa je bil tudi pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz COBISS, Cochrane, PubMed, Google Učenjak, DKUM, ScienceDirect in CINAHL.
Rezultati: Različne stopnje hipertenzije se klasificirajo glede na odčitke krvnega tlaka, kar zahteva natančno diagnozo in redno spremljanje tako doma kot s strani strokovnjaka. Dejavniki tveganja za razvoj hipertenzije so razdeljeni na nespremenljive, kot sta starost in družinska anamneza, ter spremenljive, ki vključujejo debelost, prehrano, telesno aktivnost in stres. Neobvladovana hipertenzija, ki ni strokovno zdravljena, lahko privede do resnih zapletov, zaradi česar je nujno, da se jo obravnava kot resno bolezen. Zdravljenje temelji tako na spremenjenem življenjskem slogu kot na farmakoloških pristopih, kar pa je odvisno od resnosti in stanja posameznika.
Razprava: Uspešno obvladovanje hipertenzije na nivoju strokovnega tima zahteva multidisciplinarni pristop, pri čemer imajo medicinske sestre ključno vlogo pri izobraževanju pacienta, spremljanju njegovega zdravstvenega stanja in spodbujanju zdravega življenjskega sloga. Njihova vloga poleg tega vključuje tudi podporo pri izgubi telesne teže, uporabi prehranskih smernic in obvladovanju stranskih učinkov zdravil, če se ti pojavijo. Skozi individualizirane načrte oskrbe in sodelovanje z drugimi strokovnjaki lahko medicinske sestre pomagajo pri optimizaciji zdravljenja in izboljšanju kakovosti življenja bolnikov s hipertenzijo.
Ključne besede: Ključne besede: pacient, celostna obravnava, arterijska hipertenzija, krvni tlak.
Objavljeno v ReVIS: 13.03.2025; Ogledov: 358; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,18 MB) |
4. Upoštevanje načel k pacientu usmerjene oskrbe v kliničnem okoljuAnja Hiti, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Raziskava se osredotoča na preučevanje uresničevanja koncepta k pacientu usmerjene oskrbe v kliničnem okolju, pri čemer se postavlja vprašanje, kako se ta koncept, ki poudarja individualne potrebe in želje pacienta, dejansko implementira v vsakodnevni praksi zdravstvenih izvajalcev. Namen raziskave je zagotoviti celovito analizo trenutnega stanja k pacientu usmerjene oskrbe v kliničnem okolju ter raziskati, v kolikšni meri so načela k pacientu usmerjene oskrbe, ki jih je oblikoval Picker, integrirana v obravnavo pacientov. Cilji raziskave vključujejo preučitev znanstvene in strokovne literature, ki se osredotoča na koncept k pacientu usmerjene oskrbe, ugotavljanje, kako se Pickerjeva načela upoštevajo v praksi, ter identificiranje, katera načela so v kliničnem okolju upoštevana in katera ne. Poleg tega nameravamo raziskati vzroke za morebitno neupoštevanje teh načel, kar bi lahko razkrilo ovire in izzive, s katerimi se zdravstveni izvajalci srečujejo pri izvajanju k pacientu usmerjene oskrbe. S temi raziskovalnimi cilji želimo prispevati k razumevanju in izboljšanju k pacientu usmerjene oskrbe v praksi ter k razvoju strategij za boljšo implementacijo tega pristopa v zdravstvenih ustanovah.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo zbiranja podatkov s poglobljenimi intervjuji z dvema zdravnikoma, desetimi diplomiranimi medicinskimi sestrami in tremi zdravstvenimi tehniki, zaposlenimi v terciarni zdravstveni ustanovi na različnih internističnih in kirurških oddelkih ter na urgentnem internističnem oddelku. Intervjuji so potekali v vnaprej dogovorjenem prostoru, ki so ga izbrali zdravstveni strokovnjaki sami. Intervjuje smo z dovoljenjem intervjuvancev snemali in jih nato prepisali ter anonimizirali (I/1 do I/15). Prepisi intervjujev so bili večkrat prebrani, nato so sledili kodiranje, izbor in opredelitev pojmov ter postopek definiranja podteme in teme.
Rezultati: Večina intervjuvancev razume k pacientu usmerjeno oskrbo kot pozitiven pristop v zdravstveni obravnavi pacienta, vendar intervjuvanci izpostavljajo ovire, ki jim preprečujejo izvajanje k pacientu usmerjene oskrbe. Kot najpogostejše so izpostavili: pomanjkanje časa, premalo osebja, stres na delovnem mestu, pomanjkanje znanja o k pacientu usmerjeni obravnavi, slabo komunikacijo, izgorelost in utrujenost, kulturo oddelka ali organizacije, nezainteresiranost za spremembe.
Razprava: Glede na pridobljene podatke bi bilo treba zdravstvenim strokovnjakom zagotoviti dodatno izobraževanje, s katerim bi jih opolnomočili za izvajanje k pacientu usmerjene oskrbe. Raziskava tudi poudarja pomen komunikacije in sodelovanja zdravstvenih delavcev v oskrbi, zlasti pri starejših osebah, kjer sta zaupanje in spoštovanje ključnega pomena. Komunikacija, ki temelji na zaupanju, vpliva na izboljšanje splošnega počutja pacientov, hitrost okrevanja, upoštevanje zdravstvenih navodil ter boljšo kakovost življenja.
Ključne besede: pacient, k pacientu usmerjena oskrba, celostna obravnava, načela, klinično okolje
Objavljeno v ReVIS: 14.01.2025; Ogledov: 452; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,23 MB) |
5. CELOSTNA OBRAVNAVA PACIENTA S SLADKORNO BOLEZNIJO TIPA 2Lina Meglič, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Sladkorna bolezen tipa 2 je ena izmed kroničnih bolezni, ki je nenalezljiva in se lahko razvija tudi več let. Pri tem gre za stanje, pri katerem telo ne more uravnavati količine sladkorja v krvi. Večina ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 ima prekomerno telesno težo in velik obseg trebuha, a vseeno ti znaki niso tudi pogoj za sladkorno bolezen tipa 2. Diagnozo postavimo s pomočjo pregleda pacientovih izvidov in ugotavljanjem njegovega zdravstvenega stanja. Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 lahko poteka nefarmakološko s spremembo življenjskega sloga ali farmakološko z uporabo predpisane terapije. Ključno vlogo pri zdravljenju sladkorne bolezni ima diplomirana medicinska sestra, ki ima vlogo edukatorke, ki svoje znanje predaja naprej. Celostna oz. holistična obravnava predstavlja celovit model oskrbe. Celostna obravnava je opisana kot vedenje, ki človeka prepozna kot celoto in priznava soodvisnost med njegovimi biološkimi, socialnimi, psihološkimi in duhovnimi vidiki. Namen raziskave je analizirati celostno obravnavo pacienta s sladkorno boleznijo tipa 2.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem načinu raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili zbrani s tehniko intervjuvanja. Sekundarni podatki so bili pridobljeni s pomočjo pregleda domače in tuje strokovne literature ter spletnih baz.
Rezultati: Intervjuvancem psihična ali fizična podpora družine sploh na področju urejenosti prehrane, prehranjevanja in priprave hrane veliko pomeni. Intervjuvanci redko zaznavajo stres v kombinaciji s sladkorno boleznijo tipa 2. Izobraževanj s področja svoje bolezni se ne udeležujejo prav pogosto. Drugače pa so intervjuvanci s svojimi zdravstvenimi obravnavami zadovoljni. Intervjuvanci zaznavajo kar nekaj akutnih in kroničnih zapletov v življenju s sladkorno boleznijo tipa 2. Pri zaznavanju težjih področij, ki vplivajo na sposobnost obvladovanja sladkorne bolezni pri intervjuvancih, so težave pri rednem merjenju vrednosti sladkorja v krvi, slaba dostopnost do zdravstvenih storitev, pomanjkanje motivacije za upoštevanje diete, pomanjkanje volje za kuhanje itd.
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da intervjuvanci kot dejavnike okolja, ki vplivajo na urejenost njihove bolezni, najpogosteje omenjajo podporo družine, svojcev ali prijateljev na področju prehrane, upoštevanja diete, prisotnosti telesne aktivnosti ali dostopnosti do zdravstvenih storitev. Stresni dogodki in stres vplivajo na razvoj in poslabšanje sladkorne bolezni, vendar bi bilo treba na tem področju opraviti še dodatne raziskave. Izobraževanja, ki so namenjena pacientom za njihovo krepitev samostojnosti in samozavesti pri življenju z boleznijo, imajo velik pomen. Ugotovljeno je bilo, da se intervjuvanci redko udeležujejo takšnih vrst izobraževanj. Drugače pa so pacienti s svojimi obravnavami zadovoljni. Pri soočanju z akutnimi in kroničnimi zapleti so intervjuvanci kar se da uspešni, a se pogosto srečujejo z različnimi zapleti. Paciente poučujemo o nastanku zapletov z namenom pravilnega ukrepanja ob srečanju z njimi. Področja in izzivi, ki pacientom povzročajo največ težav in preglavic, so področja prehrane, telesne aktivnosti in krepljenja zdravja, obvladovanje bolezni v kombinaciji s službo, pravilno jemanje terapije in redno merjenje vrednosti sladkorja v krvi.
Ključne besede: Sladkorna bolezen tipa 2, celostna obravnava, pacient, diplomirana medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 707; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,61 MB) |
6. CELOSTNA OBRAVNAVA PACIENTA S KRVNIM OBOLENJEMJožica Lamovšek, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Za pacienta s krvnim obolenjem sta bolezen in zdravljenje težka in naporna ter vplivata na fizično, psihično, socialno in duhovno zdravje. Zato je ključno, da je zdravstvena obravnava pacienta s krvnim obolenjem celostna in da so v obravnavo vključeni različni strokovnjaki. S takim pristopom pripomoremo k boljšemu zdravljenju in večji kakovosti pacientovega življenja. Namen raziskave je bil raziskati celostno obravnavo pacienta s krvnim obolenjem.
Metoda: Podatke za raziskavo smo zbrali s kvalitativnim raziskovalnim pristopom in deskriptivno metodo dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Kot instrument za zbiranje podatkov je bila izdelana predloga za polstrukturiran intervju. Vzorec je bil namenski in je zajemal šest medicinski sester, ki imajo več kot pet let delovnih izkušenj na področju dela s pacienti s krvnimi obolenji.
Rezultati: Ugotovili smo, da obravnava pacienta s krvnim obolenjem poteka celostno in vključuje zdravnike, medicinske sestre, dietetika, psihologa, fizioterapevta, socialno službo in duhovnika. Tim strokovnjakov obravnava pacienta individualno in se vključuje sistematično ter kadar se pokaže potreba po obravnavi. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri zdravstveni negi in zdravstveni vzgoji pacienta. Pacienti se spopadajo tudi z depresijo, anksioznostjo in socialno izoliranostjo in potrebujejo obravnavo drugih služb pri življenjskih aktivnostih samooskrbe, gibanja, prehrane in izražanja čustev.
Razprava: Ugotovili smo, da so vsa področja celostne obravnave za pacienta pomembna, zato je vključevanje, sodelovanje in komuniciranje med člani strokovnega tima pomembno za kakovostno obravnavo pacienta. V nadaljevanju bi bilo smiselno raziskati vsako področje celostne obravnave posebej in v raziskavo vključiti tudi paciente, da bi pridobili še njihov pogled.
Ključne besede: krvna obolenja, medicinska sestra, celostna obravnava pacienta, pacient
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 615; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,67 MB) |
7. Potreba po psihosocialni obravnavi atletov v pionirskih in mladinskih kategorijahTina Fratina Žagar, 2023, ni določena Opis: V mnogih raziskavah se izpostavlja pomembnost celostne obravnave športnikov, saj je le-ta izredno kompleksna. Priprava športnika zajema fizično, tehnično in nazadnje tudi psihološko pripravo. Potrebo po psihosocialni obravnavi športnika v pionirskih in mladinskih kategorijah smo želeli v tej magistrski nalogi prepoznati kot ključni element razvoja posameznika, in sicer ne le kot športnika, ki potrebuje interdisciplinarno obravnavo, temveč kot osebo, ki se razvija in osebnostno raste. V teoretičnem delu naloge smo s pomočjo strokovne literature, člankov, publikacij in drugih virov opisali pomembnost športa za otroke – mladostnike. Čustva smo opredelili glede na njihov vpliv. Dotaknili smo se psihološkega razvoja otrok in zahtev športa ter odkrivali značilnosti dvojne kariere med mladimi športniki. V osrednjem delu smo spoznavali tekmovalni režim v Sloveniji in Italiji ter pomen vseh akterjev na športnikovi poti. V zadnjem delu pa smo se dotaknili športnikove kognicije, kjer smo predstavili trenutno situacijo psihosocialne pomoči mladim športnikom v Sloveniji.
V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate kvantitativne raziskave. Opravili smo jo na vzorcu 115 mladih športnikov, starih 12-19 let, ki so izpolnili anketni vprašalnik, usmerjen v prepoznavanje športnikovega zavedanja negativnih čustev ter prepoznavanje potreb po psihosocialni obravnavi. V tem delu smo predstavili tudi rezultate kvalitativne raziskave, ki smo jo opravili na vzorcu sedmih pionirskih športnikov s pomočjo izvajanja petih individualnih srečanj. Na podlagi individualnih srečanj so športniki podali svoj pogled na to izkušnjo.
Rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, v veliki meri potrjujejo potrebo po psihosocialni obravnavi športnikov kot preventiva pred nastankom duševnih stisk.
Ključne besede: celostna obravnava, psihološko priprava, psihosocialna obravnava, pionirske in mladinske kategorije, razvoja posameznika, interdisciplinarna obravnava, športnik, pomembnost športa, osebnostna rast, čustva, dvojna kariera, tekmovalni režim, duševna stisk
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2024; Ogledov: 1057; Prenosov: 51
Celotno besedilo (2,27 MB) |
8. Izkušnje strokovnih delavcev in odraslih oseb s posebnimi potrebami s celostno obravnavo le-teh v CUDV Radovljica : diplomska nalogaAlja Žibret Božič, 2022, diplomsko delo Opis: Večina odraslih oseb s posebnimi potrebami je danes vključena v različne oblike institucionalne namestitve, kjer je velikokrat zaradi heterogenosti skupin, slabih smernic in premajhnega in neizobraţenega kadra okrnjena njihova obravnava. Celostna obravnava vključuje področja strokovne obravnave, namestitve, socialnega vključevanja, izobraţevanja in zaposlovanje ter vpliva na kakovost ţivljenja ciljne skupine.
V empiričnem delu s kvalitativno analizo raziskujemo kakšna je celostna obravnava odraslih oseb s posebnimi potrebami v CUDV Radovljica, glede na izkušnje strokovnih delavcev in uporabnikov samih. Pri tem nas zanimajo področja socialnega vključevanje znotraj in izven institucije, področje dela in zaposlitve ter udejanjanje vseţivljenjskega učenja. Sprašujemo se o vplivu le-teh na kakovost njihova ţivljenja ter kakšne so razlike v zaznavanju glede na obe skupini intervjuvancev. Podatki v raziskavi so pridobljeni s sekundarnimi in primarnimi viri ter z delno strukturiranimi odprtimi intervjuji in analizo le-teh z metodo kvalitativnega raziskovanja. V raziskavi ugotavljamo, da je celostna obravnava odraslih oseb s posebnimi potrebami v CUDV Radovljica v večji meri ustrezna, pri čemur je moţnost za izboljšave na širšem socialnem vključevanju izven institucije in na področju izobraţevanja. Največ poudarka pri celostni obravnavi je na področju osnovne nege in vključevanju v VDC. Prav tako ugotavljamo, da uporabniki celostno obravnavo zaznavajo kot dobro in so s kakovostjo ţivljenja zadovoljni. Zaključujemo, da je kakovost ţivljenja odraslih oseb s posebnimi potrebami premo sorazmerno povezana s celostno obravnavo le-teh, pri tem pa se pomanjkljivosti kaţejo predvsem v pomanjkanju ustreznih smernic in zakonodaje na področju celostne obravnave odraslih oseb in pomanjkanju ter izčrpanju strokovnih kadrov. Naše ugotovitve bodo pripomogle k ustreznejši celostni obravnavi odraslih oseb s posebnimi potrebami v ostalih institucijah pri nas ter k širšemu razumevanju pravic in potreb ciljne skupine.
Ključne besede: odrasle osebe s posebnimi potrebami, celostna obravnava, kakovost življenja, socialna vključenost, zaposlovanje, strokovni delavci, CUDV, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 1353; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,43 MB) |
9. |
10. |
