Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Okužba s HPV je najpogostejša spolno prenosljiva bolezen. Najučinkovitejši ukrep za preprečevanje okužbe in njenih posledic je cepljenje. Potencial cepiva v veliki meri ostaja neizkoriščen, saj je stopnja precepljenosti v Sloveniji prenizka. Višja ozaveščenost ljudi o pomenu cepljenju proti okužbi s HPV pomembno vpliva na višjo precepljenost. Srednješolci si lahko s pravim znanjem povečajo možnost za pravilne odločitve, zato je bil namen magistrskega dela ugotoviti, kakšna je ozaveščenost srednješolcev o pomenu cepljenja proti okužbi s HPV. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je kvantitativna metoda dela. Raziskovalni instrument je anketni vprašalnik, ki je oblikovan na podlagi pregleda literature. Raziskovalni vzorec zajema 264 srednješolcev Gimnazije Ormož. Rezultati: V raziskavi 59,8 % srednješolcev navaja, da so cepljeni proti okužbi s HPV, vendar se precepljenost razlikuje glede na spol. Večina srednješolcev se zaveda, da HPV povzročajo okužbe spolovil in rodil, vendar se jih izrazito malo zaveda, da povzročajo tudi okužbe zadnjika in ustnega dela žrela. Srednješolci so premalo seznanjeni s prenosom okužbe in učinkovitimi metodami preprečevanja okužbe ter namenom cepljenja proti okužbi s HPV. Več kot tretjina srednješolcev ne ve, da se proti okužbi s HPV lahko cepijo ženske in moški. Pomembne razlike v ozaveščenosti so med srednješolci moškega in ženskega spola ter cepljenimi in necepljenimi srednješolci. Razprava in zaključek: Ozaveščenost srednješolcev o pomenu cepljenja proti okužbi s HPV ni ustrezno. Več kot polovica srednješolcev nima dovolj informacij o cepljenju in več kot polovica srednješolcev je izrazilo željo po dodatnih informacijah. Ugotovitve raziskave so koristne za nadaljnje načrte promocije cepljenja proti okužbi s HPV.
Ključne besede: ozaveščenost, srednješolci, cepljenje, HPV
Objavljeno v ReVIS: 06.06.2025; Ogledov: 206; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,96 MB)

Opis: Izhodišča: Cepljenje je najbolj varen, zanesljiv in učinkovit ter pogosto tudi najcenejši način preprečevanja nalezljivih bolezni. Glavni cilj cepljenja je zaščititi posameznika pred nalezljivo boleznijo in preprečiti epidemije. Nenaklonjenost cepljenju lahko izhaja iz različnih razlogov, kot so strah pred neželenimi učinki ter zavajajoče informacije o cepivih in postopku cepljenja. Zakon o nalezljivih boleznih predpisuje obvezna in priporočena cepljenja tudi za zdravstvene delavce. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu z uporabo metod deskripcije, analize in sinteze. V empiričnem delu smo uporabili anketni vprašalnik z vprašanji zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 160 slovenskih fizioterapevtov. Podatki so bili analizirani s programom SPSS in tabelarno prikazani s pomočjo Microsoft Office Excela. Rezultati: S trditvijo, da je cepljenje najučinkovitejša zaščita pred določenimi nalezljivimi boleznimi, se strinja 50,3 % slovenskih fizioterapevtov. Fizioterapevti znanje o cepljenju večinoma pridobivajo od strokovnjakov, kot so zdravniki, medicinske sestre in mikrobiologi, kar je potrdilo 58,5 % anketirancev. Poleg pridobivanja znanja in informacij o cepljenju ter cepivih kar 54 % slovenskih fizioterapevtov najbolj zaupa strokovnjakom. Razprava: Ugotovitve naše raziskave kažejo, da so mlajši fizioterapevti in tisti, ki delujejo na primarni ravni zdravstvenega varstva, bolj naklonjeni cepljenju, kar lahko pripišemo njihovi večji izpostavljenosti najnovejšim medicinskim informacijam in smernicam. Strah pred možnimi neželenimi učinki po cepljenju nima največjega vpliva na oklevanje glede cepljenja pri fizioterapevtih. Največji delež anketirancev najbolj zaupa strokovni literaturi in strokovnjakom, ki se ukvarjajo s cepljenjem. Ta ugotovitev je v skladu s pričakovanji.
Ključne besede: cepljenje, cepiva, fizioterapevti, odnos do cepljenja.
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 400; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,45 MB)

Opis: Izhodišča: Respiratorni sincicijski virus (RSV) je najpogostejši povzročitelj bolezni spodnjih dihal pri otrocih do prvega leta starosti, ki zahteva bolnišnično zdravljenje. Med najbolj ogrožene spadajo nedonošenčki, otroci s prirojenimi srčnimi napakami in otroci s kronično pljučno boleznijo. Ker učinkovitega zdravljenja ni, so najpomembnejši zaščitni ukrepi, med katere spadajo izolacija in umivanje rok ter možnost pasivne zaščite najbolj ogroženih otrok s palivizumabom, ki je na razpolago tudi v Sloveniji. Metoda: Uporabljena je bila kvalitativna tehnika zbiranja podatkov. Primarne podatke smo pridobili s polstrukturiranim intervjujem z vnaprej pripravljenimi vprašanji. Intervjuvali smo starše otrok s t. i. ljubljanskega seznama, ki so med letoma 2017 in 2022 za svojega otroka zavrnili zaščito s palivizumabom. Rezultati: Analizirali smo 12 intervjujev (60 % vseh staršev, ki so zavrnili zaščito s palivizumabom). Na podlagi rezultatov raziskave je bilo ugotovljeno, da tretjina intervjuvancev zavrača vsa cepljenja, drugi pa glede cepljenja oklevajo. Najpogostejši razlogi za zavrnitev zaščite s palivizumabom so bili nezaupanje v zdravilo, njegovo učinkovitost in stranske učinke, pomanjkanje informacij glede zdravila ter napačna ocena bolezni. Starši so v procesu zaščite s palivizumabom občutili strah, nelagodje, nemoč in občutek siljenja v poseg. Ugotovljeno je bilo, da so starši pri odločitvi glede odobritve pasivne zaščite za svojega otroka največkrat pogrešali podrobnejše informacije, predvsem pojasnila glede sestave in stranskih učinkov zdravila. Razprava: Čeprav sorazmerno malo staršev zavrne zaščito s palivizumabom za svojega otroka, bi se z ugotavljanjem vzrokov in posledično s pravimi ukrepi dalo izboljšati zaščito otrok pred hudim potekom okužbe z RSV. Največkrat bi starše glede zaščite prepričalo boljše sporazumevanje zdravstvenih delavcev in s tem boljše ter popolnejše informacije glede samega zdravila. Medijska izpostavljenost RSV in posledic bolezni, ki jo virus povzroča najmlajšim otrokom, bi staršem, ki oklevajo glede zaščite s palivizumabom, olajšala odločitev.
Ključne besede: respiratorni sincicijski virus, bronhiolitis, palivizumab, cepljenje, pasivna zaščita, oklevanje pri cepljenju, zavračanje cepljenja
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2024; Ogledov: 976; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,05 MB)

Opis: V diplomskem delu je predstavljen institut obveznega cepljenja, ki je predpisan v Zakonu o nalezljivih boleznih (ZNB). Skladno z ZNB je v Sloveniji uzakonjeno obvezno cepljenje otrok proti devetim različnim nalezljivim boleznim. Obvezna so tudi nekatera cepljenja, če obstajajo določeni epidemiološki razlogi. To pomeni, da je cepljenje proti nekaterim nalezljivim boleznim obvezno za osebe, ki potujejo v države, v katerih so prisotne določene nalezljive bolezni. Poleg potovanj v določene države se obveznost cepljenja nanaša na nekatere vrste poklicev, ki so izpostavljeni okužbam z nalezljivimi boleznimi. Obveznost cepljenja je mogoče trajno opustiti le iz zdravstvenih razlogov. Predlog za opustitev cepljenja lahko po 22.a členu ZNB podajo zdravnik ali starši oziroma skrbniki, mnenje o njem izda Komisija za cepljenje, odloči minister, pristojen za zdravje, z odločbo v upravnem postopku. Za večino otrok s posebnimi potrebami ni cepiva, za katerega bi bila priporočena opustitev cepljenja, vendar obstajajo instance, ko bi cepivo lahko bilo kontraindicirano, če bi otrok s posebnimi potrebami bil na zdravilu, ki bi spremenilo njegov imunski sistem, tako na podlagi strokovnega mnenja komisije minister, pristojen za zdravje, izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi cepljenja oziroma o cepljenju. Dvom v strokovnost, dvom v zagovarjanje cepljenja, zaskrbljenost, prestrašenost, zmedenost vplivajo na odločitev staršev za odklanjanje cepljenja, zato je tu pomembna pojasnilna dolžnost zdravnika, ki prejemnika cepiva oziroma starše ali skrbnike otroka, ki ga bo cepil, seznani z informacijami o nalezljivih boleznih, poteku cepljenja, možnih neželenih učinkih po cepljenju ter tudi ukrepanju v primeru nezaželenega učinka. Prejemniku cepiva oziroma staršem ali skrbnikom morajo biti podane informacije o cepljenju na razumljiv način ter izročene dodatne informacije o bolezni in cepljenju v pisni obliki. Otrok, ki ni cepljen v skladu s programom cepljenja, ni dovoljeno vključiti v javni vrtec, javno sofinanciran zasebni vrtec, programe srednjih in visokošolskih zavodov ter fakultet s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva. Dejansko taka ureditev predstavlja obvezo do cepljenja, čeprav kot takšna ni določena.
Ključne besede: obvezno cepljenje, otroci s posebnimi potrebami, program cepljenja, odškodninska odgovornost, neželeni učinki cepljenja
Objavljeno v ReVIS: 20.12.2022; Ogledov: 1444; Prenosov: 123
Celotno besedilo (4,42 MB)

Opis: Pacientova pravica do odločanja o sebi spada v eno izmed zakonsko določenih pravic pacienta po ZpacP ter predstavlja eno najpomembnejših etičnih načel medicinske etike. Omenjena pravica daje pacientu možnost odločanja o sebi, kakšno oskrbo dovoljuje in kakšno ne. Ta pravica poudarja avtonomijo volje pacienta in njegovo aktivnost pri skrbi za svoje zdravje. Pacientova samostojnost pa ima poleg etične tudi pravno podlago, saj URS v 51. členu določa, da nikogar ni mogoče prisiliti v zdravljenje, razen v primerih, ki jih posebej določa zakon. Takšni zakonsko dopustni primeri prisilnega zdravljenja, kot je na primer obvezno cepljenje, ukrep osamitve ali karantene, prisilna hospitalizacija duševnih bolnikov in drugi, ščitijo zdravje in življenje drugih ljudi. Naloga je osredotočena na predstavitev pomena pravice do samoodločbe in njenih predpostavk. Govori o omejitvah in izjemah pravice ter o pravni ureditvi v Sloveniji. Diplomsko delo je namenjeno predvsem posameznikom, ki si želijo izvedeti več o samem pomenu pravice ter njenemu uveljavljanju.
Ključne besede: pravica do samoodločbe, avtonomija pacienta, karantena, osamitev, cepljenje
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2022; Ogledov: 2057; Prenosov: 84
Celotno besedilo (820,29 KB)