Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Davčne utaje na področju nepremičnin
Vesna Roner, 2010

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nepremičnine, davčne utaje, davki, davčni nadzor
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 3174; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (668,79 KB)

2.
Diskrepanca poslovne etike na primeru pranja denarja v davčnih oazah
Robert Kovačič Batista, 2016

Opis: V današnjemu tehnološko naprednemu in hitro razvijajočemu se svetu je postalo pranje denarja vse težje izsledljivo in vse bolj navidez zakonito. Gospodarski kriminal se kot genetski zapisi organizmov po Darvinovi evolucijski teoriji brezbrižno prilagaja ekonomskim sistemom držav ter vijuga med pravnimi pravili z namenom kovanja svojega dobička. Pomembna oporna točka gospodarskemu kriminalu so davčne oaze ali t.i. offshore finančni centri. Jurisdikcije, ki so našle svojo pot preživetja s ponujanjem nizke ali celo nične davčne stopnje ter diskretne anonimnosti za tuje vlagatelje, so trn v peti razvitim državnim gospodarstvom, saj jim s svojim poslovanjem kradejo velike vsote sredstev. V takšne davčne oaze nerezidenti brezskrbno preusmerjajo svoj kapital in premoženje ter tam tajno perejo svoj denar. Pranje denarja je bilo kot kaznivo dejanje prvič omenjeno v času prohibicije preteklega stoletja, inkriminirano pa šele kasneje, v osemdesetih letih v ZDA. Z njim označujemo kaznivo dejanje protipravne pridobitve določene premoženjske koristi, skrivanje sledi izvora denarja ter nazadnje njegove vrnitve na zakoniti trg v obliki zakonitih sredstev. Pričujoča diplomska naloga obravnava vprašanja, kakšne posledice ima pranje denarja s pomočjo davčnih oaz na svetovni gospodarski ravni, katere jurisdikcije so smatrane kot davčne oaze, kakšne oblike gospodarskih družb lahko služijo nerezidentom pri izogibanju plačevanja davkov v matični državi ter katere mednarodne organizacije v sodelovanju z državami se bojujejo proti tovrstnim nezakonitim aktivnostim.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: gospodarski kriminal, pranje denarja, davki, davčne utaje, dvojno obdavčevanje, davčni nadzor, dohodnina, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2903; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

3.
Davčno potrjevanje računov kot ukrep v boju proti sivi ekonomiji
Roman Štih, 2018

Opis: Država in lokalne skupnosti pridobivajo sredstva za izvajanje svojih nalog z davki in drugimi obveznimi dajatvami. Dolgoročen cilj davčne politike je, da bi zavezanci poravnali svoje davčne obveznosti prostovoljno in v partnerskem odnosu z državo. Neizpolnjevanje davčnih obveznosti se odraža v skrčenem obsegu javnih storitev, zato je izredno pomembno z ozaveščanjem o širšem pomenu davkov pričeti že v osnovni šoli. Siva ekonomija se je v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS) razplamtela skoraj do mere, da je postala družbeno dopustna. K temu je pripomogla nizka raven davčne kulture in davčne morale, ki prek povpraševanja potrošnikov po dobrinah sive ekonomije deluje kot katalizator sive ekonomije. Pri sivi ekonomiji potekajo transakcije v gotovini, saj ta ne pušča nikakršnih sledi. Anonimnost gotovinskega poslovanja in uporaba posebej prirejenih registrskih blagajn sta vrsto let predstavljali ključen problem v boju proti davčnim utajam na področju gotovinskega poslovanja. Davčna uprava RS je v postopkih nadzora ugotavljala, da so nekateri zavezanci iz svojih evidenc izbrisali celo do 80 % obdavčljivega prometa. S podobno problematiko so se soočali tudi na Hrvaškem, kjer so leta 2013 s postopkom fiskalizacije uvedli davčne blagajne, ki zaradi finančnih učinkov predstavljajo zgodbo o uspehu. Navedeno je pripomoglo k temu, da so pobude Finančne uprave RS za sistemsko ureditev gotovinskega poslovanja z uvedbo davčnih blagajn naletele na plodna tla s sprejemom Zakona o davčnem potrjevanju računov. Davčno potrjevanje računov tvori sistem, kjer so blagajne zavezancev prek spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom davčnega organa, ki z verifikacijo in hranjenjem podatkov o izdanih računih omogoča pregledno in zanesljivo evidentiranje gotovinskega prometa.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javne finance, siva ekonomija, davčne blagajne, davčne utaje, davčna kultura, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 3211; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

4.
Nekateri primerjalnopravni vidiki obdavčitve kapitalskih dobičkov
Kristina Žnidaršič, 2017

Opis: V magistrskem delu je predstavljen razvoj in stanje slovenskega trga kapitala od osamosvojitve do danes - trga, ki je slabo razvit ter v velikem razvojnem zaostanku. Predstavljen je pomen davka od dohodkov pravnih oseb v strukturi javnofinančnih prihodkov, ki so bistveni za normalno delovanje države. Analizirani so učinki znižanja stopenj davkov od dohodkov pravnih oseb v Sloveniji in primerjava z EU ter pomen teh davkov v BDP. Predstavljena je problematika obdavčevanja kapitalskih dobičkov v svetu, ko davčni zavezanci poskušajo optimizirati svoje poslovanje in razvijajo globalne strategije optimiziranja tudi za področje plačevanja davkov. Praznine v davčnih zakonodajah držav multinacionalnim korporacijam omogočajo davčno preigravanje, ki ima izrazito negativne posledice, zato so podrobneje analizirani načini izogibanja plačila davkov. Predstavljena je primerjava obdavčitve kapitalskih dobičkov med ZDA in drugimi državami ter problematika obdavčevanja kapitalskih dobičkov v ZDA, na praktičnih primerih pa še primeri izogibanja davkov ameriških multinacionalk in njihova ekonomska ter politična moč. Analizirano je stanje neposrednih tujih investicij v Sloveniji in razlogi za obstoječe stanje. Za obdobje 2011-2015 je izdelan pregled obračunanega davka od dohodkov iz dejavnosti tujih multinacionalk v Sloveniji po merilu največjih zaposlovalcev. Podrobno sta predstavljena najnovejša predloga za harmonizacijo davkov v EU, to sta predloga CCTB in CCCTB-direktive, in sicer prednosti ter slabosti obeh predlogov in njun vpliv na konkurenčnost EU.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: davek od dohodka, pravne osebe, korporacije, davčne utaje, globalizacija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2470; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh