11. Revitalizacija kulturno zaščitene pristave graduJasminka Kovačič, 2017 Opis: Obnova kulturne dediščine je postala v zadnjih desetletjih pomembnejša zaradi potenciala za ekonomski razvoj, ugodnega vpliva na socialno in kulturno življenje, identiteto naroda in zaradi nenadomestljive zgodovinske vrednosti ter boljše izrabe prostora. Ustrezno obnovljene kulturno zgodovinske stavbe imajo večjo tržno vrednost in višajo vrednost okolici, opuščene pa povzročajo stroške in neugodne socialne posledice. V nalogi smo obravnavali propadajočo spodnjo pristavo gradu Šrajbarski turn, njeno zgodovino, lokacijo, njeno vrednost za lokalno skupnost in glede na to potencial za njeno revitalizacijo. Lastnike kulturne dediščine pri obnovah omejujejo kulturno varstveni predpisi, omejitve pri energetski obnovi, zakonska predkupna pravica, premajhne državne spodbude in lastna sredstva. Ključne omejitve v zvezi z obnovami dediščine so zapisane v Zakonu o varstvu kulturne dediščine, prostorskih aktih in odlokih. Javnih usmeritev in razpisov za sofinanciranje obnov je veliko, sredstva so majhna in težko dosegljiva lastnikom, ki so fizične osebe. Lastniki so dolžni ohranjati dediščino, s svojo lastnino ne smejo povzročati škode, vendar je težko po pravni poti doseči primerno vzdrževanje, če ti nimajo interesa in finančnih sredstev. Obstaja mnogo dobrih praks obnov, vendar so odvisne od številnih dejavnikov in okolja. Ti so mnogokrat težko prepoznavni, zato jih ni mogoče enostavno preslikati drugam. Primerne prakse, ki bi se jih lahko uporabilo v primeru pristave, so: sodelovanje z občino v zvezi z zagotavljanjem prostorov za društva, obnova s prostovoljnim delom in uporaba za poslovne prostore, obnova za stanovanja s strani stanovanjskih zadrug oz. kooperativ.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Šrajbarski turn, kulturna dediščina, revitalizacija kulturne dediščine, finančno načrtovanje, obnova, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 3287; Prenosov: 197
 Celotno besedilo (3,88 MB) |
12. |
13. |
14. |
15. |
16. Izhodišča za izvedbo naravoslovnih dni v Krajinskem parku Udin borštBoštjan Baligač, 2010 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Krajinski park Udin boršt, naravne vrednote, kras, konglomerat, kraške jame, kisloljubno borovje, kulturna dediščina, pešpoti, izobraževanje, šolska mladina, naravoslovni dnevi, učilnica v naravi, učni listi, zloženka
Objavljeno: 17.03.2020; Ogledov: 1966; Prenosov: 77
Celotno besedilo (17,20 MB) |
17. |
18. |
19. |
20. Dejavniki izbrisov enot etnološke dediščine v registru kulturne dediščineMojca Sfiligoj, 2016 Opis: V sodobni postindustrijski družbi je nepremična kulturna dediščina ranljiva kot še nikoli.
Etnološka stavbna dediščina sodi med najbolj ogrožene skupine dediščine, ki nezadržno
propada in izginja. Razlogi so različni. V magistrski nalogi bomo poiskali razloge za pričetek
izbrisa, ki so navedeni v registru kulturne dediščine. Register predstavlja zbirko osnovnih
podatkov o nepremični kulturni dediščini v Sloveniji, v katero je vpisanih skoraj 30.000 enot
raznolike kulturne dediščine. Podatki, ki so v njem dostopni, prikažejo le razlog za pričetek
postopka izbrisa, in ne razloga za propad etnološke stavbne dediščine.
Uvodno bomo predstavili področje varstva kulturne dediščine, register kulturne dediščine in
etnološko stavbno dediščino. V empiričnem delu bomo s kvantitativno analizo preučevali
izbrise etnološke stavbne dediščine v registru. V drugem delu bomo primerjali Območno
enoto Celje in Območno enoto Ljubljana Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Primerjava
območnih enot, ki imata največ izbrisane etnološke stavbne dediščine, bo omejena na
podatke, dostopne v registru nepremične kulturne dediščine. S kvalitativno analizo pogovora
fokusne skupine odgovornih konservatork bomo preverjali verodostojnost podatkov registra
in poiskali razloge za izbrise enote etnološke dediščine, ki niso zajeti v podatkih registra
kulturne dediščine. Predlagamo nadaljevanje raziskav na področju ranljivosti kulturne
dediščine in iskanje razlogov za ohranjanje, saj je vsak objekt kulturne dediščine, ki je
poškodovan ali uničen, izgubljen. S preučevanjem in identificiranjem dejavnikov izbrisov iz
registra nepremične kulturne dediščine lahko z ustreznimi ukrepi kulturne politike na
področju varstva kulturne dediščine zajezimo propad etnološke stavbne dediščine v
prihodnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: varstvo kulturne dediščine, register nepremične kulturne dediščine, etnološka stavbna dediščina, registri, izbrisi, raziskave, analize, primerjave, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 960; Prenosov: 104
Celotno besedilo (1,24 MB) |
