1. DEJAVNIKI TVEGANJA ZA FLUKTUACIJO ZAPOSLENIH IZ SOCIALNO VARSTVENIH ZAVODOVMelisa Avdić, 2026, ni določena Opis: Izhodišča: Fluktuacija zaposlenih je gibanje delovne sile, ki se kaže v odhodih, menjavi ali prezaposlovanju kadra, kar lahko pomembno vpliva na stabilnost organizacije. Na fluktuacijo vplivajo delovni pogoji, plačilo, psihosocialne obremenitve, organizacijski odnosi in individualne okoliščine zaposlenih. V socialnovarstvenih zavodih, kjer gre za zahtevne pogoje oskrbe ranljivih skupin, so ti dejavniki še izrazitejši in lahko pomembno vplivajo na zadovoljstvo in zadržanje kadra. Namen naše raziskave je preučiti tveganja za fluktuacijo zaposlenih iz socialnovarstvenih zavodov.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Primarno zbiranje podatkov v mesecu septembru 2025 je temeljilo na sestavljeni predlogi za polstrukturirani intervju. Izbrani vzorec je bil namenski in je vključeval šest udeležencev: tri diplomirane medicinske sestre, enega tehnika zdravstvene nege, enega bolničarja negovalca in eno osebo s srednješolsko izobrazbo, ki so bili zaposleni v socialnovarstvenem zavodu in so ga zapustili.
Rezultati: Intervjuvanci so navedli, da na fluktuacijo vplivajo organizacijski dejavniki (slabi delovni pogoji, nizko plačilo, pomanjkanje kadra), psihosocialni dejavniki (izgorelost, stres, konflikti, občutek spregledanosti), individualni dejavniki (starost, pričakovanja, zdravstvene težave) in sistemski dejavniki (nestabilno financiranje, nizka družbena prepoznavnost poklica). Kot glavne razloge za odhod so izpostavili preobremenjenost, neurejene urnike, nizko plačilo in slabe odnose z vodstvom. Večina je poročala o upadu motivacije in negativnem vplivu dela na duševno zdravje.
Razprava: Rezultati potrjujejo ugotovitve tujih raziskav, da kombinacija neustreznih delovnih pogojev, nizkega plačila in psihosocialnih obremenitev bistveno povečuje namero po odhodu. Za zmanjšanje fluktuacije je potreben celovit pristop, ki vključuje izboljšanje delovnih pogojev, konkurenčno plačilo, večje možnosti za strokovni razvoj, krepitev vodstvenih kompetenc in psihosocialno podporo zaposlenim. Na sistemski ravni so ključni stabilno financiranje, jasni kadrovski normativi in promocija poklica. Brez teh ukrepov bo sektor dolgotrajne oskrbe še naprej izpostavljen kadrovskim krizam, kar bo negativno vplivalo na kakovost oskrbe uporabnikov.
Ključne besede: fluktuacija zaposlenih, socialnovarstveni zavodi, dejavniki tveganja, prezaposlovanje, delovni pogoji, izgorelost.
Objavljeno v ReVIS: 05.06.2026; Ogledov: 100; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (973,04 KB) |
2. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PREPREČEVANJU ELEKTROLITSKEGA NERAVNOVESJA PRI STAROSTNIKUBrigita Domić, 2026, ni določena Opis: Diplomska naloga obravnava vlogo medicinske sestre pri preprečevanju in obvladovanju elektrolitskega neravnovesja pri starostnikih. Elektrolitske motnje predstavljajo pomemben klinični problem, saj lahko pri starostnikih zaradi fizioloških sprememb, kroničnih bolezni, polifarmakoterapije ter zmanjšanega vnosa tekočin in hrane povzročijo resne zdravstvene zaplete. Namen raziskave je bil preučiti, katere dejavnike tveganja medicinske sestre prepoznavajo pri starostnikih, katera zdravila in terapije najpogosteje prispevajo k nastanku elektrolitskega neravnovesja, katere simptome zdravstveni delavci najpogosteje prepoznajo ter kakšen je pomen prehrane in hidracije pri preprečevanju teh motenj.
Ključne besede: elektrolitsko neravnovesje, starostnik, medicinska sestra, dejavniki tveganja, hidracija, prehrana, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 129; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,11 MB) |
3. OBVLADOVANJE DEJAVNIKOV TVEGANJA ZA PADCE IN POŠKODBE V KLINIČNEM OKOLJUSabina Dekleva, 2026, ni določena Opis: Izhodišča: Padci v kliničnem okolju sodijo med najpogostejše neželene dogodke, ki pomembno vplivajo na varnost pacientov, stroške zdravstvene obravnave in organizacijsko odgovornost zdravstvenih ustanov. Namen raziskave je raziskati in analizirati dejavnike tveganja za padce in poškodbe v kliničnem okolju.
Metode: Izvedena je bila kvantitativna presečna raziskava, ki je bila opravljena s pomočjo anketnega vprašalnika med 94 zdravstvenimi delavci na internističnem oddelku sekundarne ravni. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko in osnovnimi primerjavami frekvenc za oceno razširjenosti opaženih dejavnikov tveganja, praks poročanja ter stališč do organizacijskih ukrepov.
Rezultati: Zaposleni kot najpogostejše notranje dejavnike tveganja navajajo kognitivno okvaro (28 % anketiranih), motnje gibanja (27 %) in farmakoterapijo (19 %), med zunanjimi pa odsotnost oziroma nezadostno prisotnost osebja ter pretekle padce (oba po 35 %), neprilagojeno opremo (17 %), neurejene prostore in ovire na tleh (7 %) ter pomanjkljivo osvetlitev (4 %). Večina (60 %) ocenjuje obstoječe protokole za preprečevanje padcev kot ustrezne.
Razprava: Ugotovitve potrjujejo večfaktorsko naravo padcev in poudarjajo potrebo po celostnem pristopu, ki združuje sistematično ocenjevanje tveganja, krepitev varnostne kulture, stalno izobraževanje osebja ter redno timsko analiziranje padcev. Za nadaljnje zmanjšanje tveganja so ključne organizacijske izboljšave, boljša implementacija protokolov in aktivno vključevanje pacientov ter svojcev v preventivne aktivnosti.
Ključne besede: padci pacientov, dejavniki tveganja, klinično okolje, varnost pacientov, medicinska sestra.
Ključne besede: padci pacientov, dejavniki tveganja, klinično okolje, varnost pacientov, medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 106; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,15 MB) |
4. Zdravstvena nega pacienta z osebnostno motnjoLejla Jusić, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu obravnavamo zdravstveno nego pacienta z osebnostno motnjo, pri čemer izhajamo iz potrebe po boljšem razumevanju osebnostnih značilnosti, etioloških dejavnikov ter profesionalne vloge zdravstvene nege, katere nosilka je diplomirana medicinska sestra. Osebnostne motnje predstavljajo kompleksno področje dela, ki zahteva specifična strokovna znanja ter učinkovito komunikacijo. Namen raziskave v naši diplomski nalogi je bil preučiti, kako medicinske sestre razumejo koncept osebnosti in osebnostnih motenj, katere dejavnike tveganja prepoznavajo pri njihovem razvoju, kako doživljajo svojo profesionalno vlogo ter katere intervencije se po njihovem mnenju izkažejo za najučinkovitejše. Prav tako smo želeli raziskati, s katerimi izzivi se srečujejo pri delu s pacienti z osebnostnimi motnjami ter na kakšen način se z njimi soočajo v kliničnem okolju. Ugotovitve raziskave predstavljajo pomemben prispevek k razumevanju kompleksnosti zdravstvene nege na področju osebnostnih motenj ter ponujajo izhodišča za izboljšanje strokovne prakse.
Metode: Raziskava temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Podatke smo zbrali s polstrukturiranimi intervjuji, ki so bili izvedeni oktobra 2025. Teoretični del je oblikovan na podlagi pregleda domače in tuje literature ter virov iz podatkovnih baz PubMed, COBISS, Google Učenjak in knjižnice Univerze v Novem mestu. V intervjuje je bilo vključenih 8 medicinskih sester.
Rezultati: Naša raziskava je pokazala, da medicinske sestre osebnost razumejo kot celoto psiholoških in vedenjskih značilnosti posameznika, osebnostne motnje pa kot odstopanja, ki ovirajo čustveno regulacijo pri posamezniku ter njegovo funkcioniranje v interakciji z drugimi. Med najpogostejšimi dejavniki tveganja za nastanek osebnostne motnje navajajo družinsko okolje, zgodnje travme, genetske vplive in socialne razmere. Za učinkovito obravnavo pacienta z osebnostno motnjo so pomembni terapevtski odnos, asertivna komunikacija, postavljanja meja ter kakovostno timsko sodelovanje. Med izzivi pri obravnavi pacienta z osebnostno motnjo medicinske sestre omenjajo manipulativno vedenje, komunikacijske težave, čustveno izčrpanost in težave pri ohranjanju profesionalnih meja.
Razprava: Na podlagi raziskave smo ugotovili, da kakovostna obravnava pacienta z osebnostno motnjo zahteva poglobljeno strokovno znanje, kontinuirano izobraževanje, supervizijo in ustrezno organizacijsko podporo. Eden osrednjih poudarkov raziskave je bila vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta z osebnostno motnjo. Medicinske sestre so poudarile, da njihova vloga presega izvajanje osnovnih negovalnih postopkov in vključuje vzpostavljanje terapevtskega odnosa, uporabo asertivne in empatične komunikacije, postavljanje jasnih in doslednih meja ter sodelovanje v interdisciplinarnem timu. Medicinske sestre so terapevtski odnos opredelile kot temelj uspešne obravnave, saj omogoča občutek varnosti, zaupanja in stabilnosti pri pacientu.
Ključne besede: Osebnostna motnja, zdravstvena nega, komunikacija, terapevtski odnos, dejavniki tveganja.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 77; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,16 MB) |
5. Analiza dejavnikov tveganja in njihovega vpliva na nastanek stresne urinske inkontinence po porodu : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje FizioterapijaMinea Kristovič, 2026, magistrsko delo Opis: Uvod: Stresna urinska inkontinenca je pogosto stanje prvorodk eno leto po porodu, ki lahko negativno vpliva na kakovost njihovega življenja. Zaradi simptomov nehotenega uhajanja urina ob naporu, kašljanju, kihanju in smejanju se izogibajo aktivnostim in telesni dejavnosti, kar vpliva na potek stanja. Raziskovalna vrzel v literaturi je prepoznavanje dejavnikov tveganja in razvoj lokalno prilagojenih preventivnih programov. Namen magistrskega dela je bil raziskati vpliv izbranih dejavnikov tveganja na pojavnost stresne urinske inkontinence po porodu in preveriti, ali so ti dejavniki (vaginalni porod, telesna nedejavnost, višja starost prvorodke, povišan indeks telesne mase, sedeče delovno mesto) statistično značilno povezani z njenim nastankom. Metode dela: V raziskavo je bil vključen neslučajnostni priložnostni vzorec, 100 prvorodk eno leto po porodu na Ptuju in Mariboru. Uporabili smo anketni vprašalnik, sestavljen na podlagi validiranega vprašalnika International Consultation on Incontinence Questionnaire – Short form, Pregnancy Physical Activity Questionnaire in Varna vadba v nosečnosti. Vprašalnik je vključeval demografske podatke, podatke o načinu poroda, telesni dejavnosti, delovnem mestu, telesni masi in prisotnosti simptomov stresne urinske inkontinence. Rezultati: Statistično pomembno razliko smo zaznali pri vaginalnem porodu (p = 0,011) in indeksu telesne mase ≥ 25 kg/m² (p = 0,0345), pri preostalih dejavnikih tveganja, kot so telesna nedejavnost (p = 0,305), sedeče delovno mesto (p = 0,142) in višja starost prvorodke, pomembnih statističnih razlik nismo zaznali. Razprava in zaključek: Čeprav smo zaznali le dve izmerjeni statistično pomembni razliki, lahko trdimo, da so tudi preostali dejavniki tveganja pomembni pri razvoju lokalno prilagojenih preventivnih programov. Razlike bi morda bile večje, če bi vključili večji vzorec.
Ključne besede: poporodno obdobje, dejavniki tveganja, stresna urinska inkontinenca, telesna dejavnost
Objavljeno v ReVIS: 22.05.2026; Ogledov: 133; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Evalvacija presejalnih aktivnosti za diabetično retinopatijoRenata Vovk, Marta Kavšek, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: sladkorna bolezen, presejalni program, diabetična retinopatija, zapleti, slikanje očesnega ozadja, krvni sladkor, dejavniki tveganja, inzulin
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 507; Prenosov: 4
Celotno besedilo (443,93 KB) |
7. Ozaveščenost prebivalcev občine Rogašovci o dejavnikih tveganja za nastanek srčno-žilnih obolenj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNina Benkič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Srčno-žilna obolenja predstavljajo pereč problem sodobne družbe. Ne le, da terjajo mnogo življenj, predstavljajo tudi ogromen finančni zalogaj. Dejavniki tveganja za nastanek tovrstnih obolenj so različni – poznamo spremenljive in nespremenljive dejavnike. Kljub temu da obstajajo spremenljivi dejavniki, torej dejavniki, ki jih posameznik lahko sam nadzoruje in tudi obvladuje, statistični podatki še vseeno ostajajo zaskrbljujoči. Metodologija: Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Vzorec, ki je bil naključen, je vključeval 100 prebivalcev občine Rogašovci. Ugotovljeni rezultati so bili predstavljeni opisno in prikazani v diagramih s pomočjo programa Microsoft Office Excel 2016 in IBM SPSS Statistics. Rezultati: Pridobljeni rezultati anketnega vprašalnika nakazujejo, da so vsi anketirani že slišali za srčno-žilna obolenja. Največ anketiranih je pridobilo največ informacij glede srčno-žilnih obolenj preko socialnih omrežij, televizije in radia. Bolezen, za katero se je največkrat slišalo, je bila arterijska hipertenzija. 95,0 % anketiranih je bilo mnenja, da pozna dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek srčno-žilnih bolezni. Največ anketiranih je ocenilo, da je kajenje eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. 56,0 % anketiranih je menilo, da je njihova ozaveščenost o srčno-žilnih bolezni zadovoljiva. 49,0 % anketiranih pa je menilo, da je njihova ozaveščenost o dejavnikih tveganja za nastanek omenjenih bolezni zadovoljiva. Populacija srednjih let (31–45 let) pozna več dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni kot ostale populacije. Razprava: Na podlagi pridobljenih rezultatov je bilo ugotovljeno, da imajo prebivalci občine Rogašovci po lastnem mnenju zadovoljivo znanje o srčno-žilnih boleznih in prav tako zadovoljivo znanje o dejavnikih tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni.
Ključne besede: srčno-žilna obolenja, dejavniki tveganja, ozaveščenost, preprečevanje, zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 941; Prenosov: 23
Celotno besedilo (2,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. Pomen obvladovanja socioeconomskih tveganj pri otrocih z bronhiolitisom v zdravstveni obravnaviUrška Močnik, 2025, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Akutni bronhiolitis predstavlja enega najpogostejših vzrokov za hospitalizacijo otrok, mlajših od dveh let, pri čemer njegova pojavnost pogosto ni odvisna zgolj od bioloških dejavnikov, temveč pogosto tudi od socioekonomskih. Socioekonomska tveganja so problem, ki se nanaša na širok spekter izzivov in nevarnosti, ki izhajajo iz kompleksne medsebojne povezanosti med socioekonomskimi dejavniki ter zdravstvenim stanjem otrok. Namen magistrskega dela je bil s pomočjo pregleda in analize aktualne znanstvene literature ugotoviti, ali obstaja korelacija med socioekonomskimi tveganji in otroki, ki zbolijo z bronhiolitisom.
Metode: Izveden je bil sistematični pregled domače in tuje znanstvene literature, objavljene v obdobju od leta 2015 do 2025 v podatkovnih bazah CHINAL, PubMed, Science Direct, Google Učenjak, COBISS ter knjižnici in otroškem oddelku KIBVS. V analizo je bilo vključenih 29 izvirnih znanstvenih člankov z odprtim dostopom. Uporabljena je bila kvalitativna vsebinska analiza z oblikovanjem vsebinskih kod in kategorij ter zasnovo teoretičnega okvira.
Rezultati: Analiza literature je pokazala, da so ključni socioekonomski dejavniki tveganja za pojav bronhiolitisa nizka izobrazba staršev, slaba zdravstvena pismenost, nizek dohodek, brezposelnost, finančna stiska, prenatrpanost, neustrezni higienski pogoji, stanovanjska revščina, pripadnost manjšinam oz. avtohtonim skupnostim, sistemska neenakost, kajenje, geografske ovire in neenak dostop do virov.
Razprava: Rezultati sistematičnega pregleda literature potrjujejo, da socioekonomska tveganja pomembno vplivajo na pojavnost akutnega bronhiolitisa pri otrocih, pri čemer je problem večplasten in se izraža na več ravneh. Rezultati dela bi lahko služili kot podlaga za razvoj kliničnih poti in zagotavljanje bolj kakovostne in varne zdravstvene obravnave otrok z akutnim bronhiolitisom.
Ključne besede: socioekonomska tveganja, socioekonomski dejavniki tveganj, bronhiolitis, otroci, zdravstvena obravnava
Objavljeno v ReVIS: 19.09.2025; Ogledov: 930; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,46 MB) |
10. Vloga diplomirane medicinske sestre pri pooperativnih zapletih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaTamara Ploj, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: V kirurgiji poznamo različne vrste operativnih posegov, pri vsaki izmed njih pa obstaja možnost za pooperativne zaplete. Pri preprečevanju zapletov ima ključno vlogo diplomirana medicinska sestra, ki je nosilka del in nalog v zdravstveni negi. Pri svojem delu mora biti samostojna in imeti ustrezno znanje, delovne izkušnje, psihofizične in osebnostne lastnosti ter odgovoren odnos do pacienta. Metode: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna oziroma opisna metoda dela. Zajema pregled literature, pri čemer smo uporabili diagram PRISMA. Pri iskanju podatkov smo uporabili različne podatkovne baze, katerih analiza je vključevala uporabo ključnih besed ter vključevalne in izključitvene kriterije. S pomočjo pridobljene literature smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati: Medicinske sestre v perioperativnem okolju imajo ključno vlogo pri zagotavljanju varne in kakovostne oskrbe pacientov. Kot vodje usklajujejo naloge v operacijskih timih, skrbijo za nemoten potek operacij in izboljšanje kakovosti oskrbe. V predoperativnem obdobju medicinska sestra prepozna specifične potrebe pacienta in tveganja, kar omogoča ustrezno pripravo na operacijo. Prepoznavanje tveganj in optimizacija priprave pacienta sta ključna za uspešen perioperativni proces, kar je še posebej pomembno za zmanjšanje zapletov in izboljšanje rezultatov zdravljenja. Razprava: Vloga diplomirane medicinske sestre pri preprečevanju pooperativnih zapletov se začne že v perioperativnem obdobju, je kontinuirana in vključuje medicinsko sestro na različnih nivojih izvajanja zdravstvenega varstva. Poznavanje vseh področij dela je ključno za zmanjšanje pooperativnih zapletov. Poleg tega je učinkovita komunikacija med medicinskimi sestrami in zdravniki ključnega pomena za uspešno delovanje zdravstvenega tima, saj vključuje več kot le prenos informacij, temveč tudi zagotavlja usklajenost, spremljanje pacientovega stanja in hitre odzive v nujnih primerih.
Ključne besede: operacija, pooperativni zapleti, vloga medicinske sestre, dejavniki tveganja, priprava na operacijo
Objavljeno v ReVIS: 11.09.2025; Ogledov: 935; Prenosov: 43
Celotno besedilo (851,51 KB) |
