Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Izredna odpoved delovnega razmerja
Edita Mahič, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: podjetništvo, izredna odpoved, delovna razmerja, pogodba o zaposlitvi, varstvo delavca
Objavljeno: 07.04.2018; Ogledov: 2090; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (710,07 KB)

3.
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Alenka Šinkovec, 2017

Opis: Diplomsko delo predstavlja institut redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s kratko primerjavo med redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavcem in javnim uslužbencem. Redna odpoved je seveda le eden izmed načinov, na podlagi katerega lahko pogodbeni stranki prekineta pogodbo o zaposlitvi in s tem preneha tudi delovno razmerje. Poglavitna vira delovnega prava v Sloveniji, ki urejata prenehanje pogodbe o zaposlitvi, sta ZDR-1 in ZJU. Odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja zelo pomembno tematiko delovne zakonodaje, saj ima velik vpliv na kakovost življenja delavca, poleg tega pa s seboj prinaša določene pravice. Gre za enostransko izjavo ene pogodbene stranke, posledica katere je prenehanje delovnega razmerja. Postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi je v ZDR-1 jasno definiran in manj formalen, kot je bilo določeno v ZDR. Tako kot Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) tudi novi ZDR-1 v posebnem poglavju celovito ureja pogodbo o zaposlitvi, od sklenitve do prenehanja. Največ poudarka sem namenila spremembam, ki jih je na področju odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v primerjavi z ZDR, uvedel ZDR-1.Ureditev, ki jo predpisuje ZDR-1, naj bi veljala za vsa delovna razmerja med delavcem in delodajalcem, ne glede na vrsto delodajalca ali naravo zaposlitve. Posebnost pa je za zaposlene v državnih organih in samoupravnih lokalnih skupnostih, ko pride do redne odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga, saj to področje ureja Zakon o javnih uslužbencih (ZJU). ZJU izrecno določa, da se glede razlogov za to odpoved pogodbe ne uporabljajo določbe ZDR-1, temveč ZJU.Z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, pogodba o zaposlitvi preneha veljati v celoti. To pomeni, da ni mogoče odpovedati le posameznih določb pogodbe o zaposlitvi oziroma enostransko spreminjati bistvenih sestavin pogodbe. ZDR-1 namreč ne dopušča delne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovna razmerja, redna odpoved, prenehanje pogodbe, zaposlitev
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2474; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (703,12 KB)

4.
5.
Vpliv ZDR-1 na manjše zaposlovanje za določen čas
Leo Čotar, 2017

Opis: Magistrsko delo ima naslov Vpliv ZDR-1 na manjše zaposlovanje za določen čas. Pogodba o zaposlitvi za določen čas je v zadnjih letih postala najbolj razširjena oblika zaposlitve, kljub temu da se lahko sklepa izjemoma, le v primerih, določenih v ZDR-1 in drugih zakonih ter v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti. Traja praviloma določeno časovno obdobje do dveh let, nato pa ne zagotavlja trajnosti zaposlitve. Sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas po ZDR je bila najbolj ugodna oblika zaposlitve za delodajalca, saj v primeru poteka take pogodbe, delavcu ni bilo treba izplačati odpravnine. Delavec prav tako ni imel pravice do odpovednega roka. Delodajalci so pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklepali tudi v primeru, ko so bili izpolnjeni pogoji za zaposlitev delavca za nedoločen čas, zato je bil 3. 3. 2013 sprejet ZDR-1, ki je začel veljati 12. 4. 2013 in je spremenil pogoje sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas. V magistrskem delu analiziram pogodbo o zaposlitvi za določen čas, prejšnje zakonske ureditve te vrste pogodbe o zaposlitvi po ZDR pa primerjam s sedanjo zakonsko ureditvijo po ZDR-1. Prikazan je delež sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas v obdobju med letoma 2010 in 2013, ko je veljal ZDR, in v obdobju med 2013 in 2016, ko velja ZDR-1. Pogodbo o zaposlitvi za določen čas primerjam s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas po ZDR-1 in po ZDR ter z ureditvijo pogodb o zaposlitvi za določen čas in nedoločen čas v Republiki Italiji. Na podlagi podatkov o številu sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas odgovarjam na vprašanje o vplivu ZDR-1 na manjše zaposlovanje za določen čas.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delodajalci, delavci, delovna razmerja, Slovenija, Italija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 1855; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

6.
7.
Obstoj delovnega razmerja in študentsko delo
Nina Skvarča, 2018

Opis: Študentsko delo, ki je v Sloveniji prisotno skoraj 60 let, je eden izmed pomembnejših sooblikovalcev trga dela in hkrati pogost način prikrivanja delovnega razmerja ter izigravanja prava, kadar delodajalci ne zaposlujejo na delovno mesto, ampak le podaljšujejo sodelovanje s študenti na podlagi študentskih napotnic. Ključen del magistrske naloge je domneva obstoja delovnega razmerja iz osemnajstega člena Zakona o delovnih razmerjih. V sporu o obstoju delovnega razmerja morajo biti dokazani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena Zakona o delovnih razmerjih. Delavčevo delovno razmerje definira njegova prostovoljna vključenost v organiziran delovni proces, kjer za plačilo opravlja delo nepretrgano po delodajalčevem vodenju in nadzoru. V nalogi so prikazane in analizirane vsebinske prvine študentskega dela, in sicer z vidika obstoja in dokazovanja delovnega razmerja. Pristojno sodišče tudi v primeru dela v okviru študentskega servisa presoja obstoj vseh elementov delovnega razmerja, in če ugotovi, da gre za delovno razmerje, študentu prizna vse pravice, do katerih bi moral biti upravičen. Pri presoji sodišč iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je bistven obstoj vseh elementov delovnega razmerja, ni pa bistveno poimenovanje, način sklenitve pogodbe ali volja pogodbenih strank. Nerešeno vprašanje sodobnega delovnega prava je, kako ustrezno opredeliti delovno razmerje in katere metode uporabiti, da bi ga prepoznali v praksi. Delovnopravna teorija je izoblikovala temeljne kriterije, od obstoja katerih je odvisen tudi obstoj delovnega razmerja. Potrebna je analiza diskriminacije v povezavi s študentskim delom, saj je študent, kadar opravlja delo redno zaposlenega, v neenakem položaju tako glede pravic kot obveznosti. Na temelju sodne prakse je mogoče domnevati, da je bila pravna ureditev študentskega dela v Sloveniji neustrezna, kar naj bi uredile spremembe (ZDR-1) in dopolnitve (ZUJF-C) zakonodaje ter reforma trga dela (ZUTD-C). Spremembe zakonodaje se nanašajo na vključitev študentskega dela v sisteme socialnih zavarovanj in omejitev urne postavke. Problem prikritih delovnih razmerij s študentskim delom je posledica različnih interesov, neučinkovitega nadzora, nizkih kazni za kršitve, nespoštovanja predpisov ter neozaveščenosti delodajalcev in študentov samih. Težave, povezane s študentskim delom, je nemogoče odpraviti brez velikih sistemskih sprememb na področju zakonodaje, socialne varnosti, zaposlovanja, ekonomske in davčne politike. Pojav delovnemu razmerju podobnega razmerja, na primer študentsko delo, kaže na potrebo po širši zakonski opredelitvi pojma delovnega razmerja in delavca.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovna razmerja, študentsko delo, študentski servisi, delovnopravna zakonodaja, delovno pravo, civilno pravo
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 1824; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

8.
Sodobni izzivi zaposlitve za krajši delovni čas
Toni Krušnik, 2018

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko krajšega delovnega časa v delovnih razmerjih. To področje urejata mednarodna in nacionalna zakonodaja. Izpostavljene so ključne razlike med slovensko in avstrijsko zakonodajo. V slovenski zakonodaji je položaj delavcev, ki opravljajo delo s krajšim delovnim časom, urejen zelo natančno in jim tako zagotavlja ustrezno pravno zaščito v primeru, ko se znajdejo v položaju, ko je njihov zaposlitveni status negotov. Diplomsko delo obravnava dve obliki krajšega delovnega časa. Če delavec in delodajalec dosežeta soglasje glede zaposlitve, gre za klasično zaposlitev s krajšim delovnim časom. Druga oblika so zaposlitve, ki so posledica zakonskih pravic, ki delavcu omogočajo opravljati delo s krajšim delovnim časom. Takšna zaposlitev je v svetu uveljavljena že dlje časa. Delo, na podlagi analize podatkov Eurostata, poda primerjavo med Slovenijo in preostalimi članicami Evropske unije, predvsem Nizozemsko, kjer je takšna oblika zaposlitve najpogostejša. V Sloveniji se število takšnih zaposlitev povečuje, a je njihovo število še vedno precej nizko v primerjavi z drugimi državami Evropske unije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovna razmerja, delovni čas, krajši delovni čas, zaposlitev za krajši delovni čas, pogodba o zaposlitvi, delovno pravo
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 1930; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (391,37 KB)

9.
Pogodbe o zaposlitvi s sodno prakso
Leo Čotar, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovno pravo, delovna razmerja, delodajalci, delavci, pogodbe o zaposlitvi, odpoved pogodbe o zaposlitvi
Objavljeno: 12.06.2019; Ogledov: 1893; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (638,02 KB)

10.
Starševske odsotnosti in nadomestila
Manuela Pogačar, 2020

Opis: V diplomskem delu je podan pogled na urejenost starševskih odsotnosti (materinski, očetovski in starševski dopust) in pripadajočih nadomestil v slovenskem pravnem redu. Predstavim tudi starševski dodatek, ki je namenjen osebam, ki niso upravičene do nadomestila. Opišem tudi novo Direktivo EU s tega področja in novosti, ki nas čakajo z implementacijo le-te. Zaključim s pregledom pravic staršev v delovnih razmerjih. Pri pisanju bomo uporabili metodi razlage pravnih aktov (jezikovna in deskriptivna metoda), ki mi bosta pomagali dosledno opisati pravno ureditev in razrešiti morebitna vprašanja. Namen diplomske naloge je analizirati pravno urejenost področja starševskih odsotnosti in nadomestil. Cilj je ugotoviti, ali je področje dobro urejeno, se glede ureditve pojavljajo vprašanja in preveriti usklajenost z minimalnimi zahtevami EU. Zaključim lahko z ugotovitvijo, da slovenski pravni sistem te pravice bogato ureja, kar pomeni, da velikih sprememb tudi z implementacijo nove direktive EU ni pričakovati. Poznavanje pravic pa je za starše pomembno, saj jim omogoča boljše usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti. Potrebna je tudi njihova angažiranost pri uveljavitvi pripadajočih jim pravic v delovnih razmerjih, saj njihova izraba ni vedno najbolj ugodna za delodajalce.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: materinski dopust, očetovski dopust, starševski dopust, nadomestila, delovna razmerja
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 525; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (336,35 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh