Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza individualnih in strukturalnih dejavnikov pri sobivanju mladih (družin) in staršev
Tjaša Klavora, 2017

Opis: Gospodarske, socialne, kulturne, politične, strukturne in demografske spremembe bistveno vplivajo na tradicionalno družino ter na družbene, strukturne in medgeneracijske odnose. Navedeno se kaže tudi v čedalje bolj aktualnem problemu skupnega gospodinjstva oziroma podaljšanega sobivanja mladih družin in staršev. Problem je zato vse pogosteje tematiziran, tako na politični kot raziskovalni ravni. Kdaj bo prišlo do odselitve ter v kakšno stanovanje in življenjsko ureditev bo ta vodila, je odvisno od mnogih osebnih in družbenih okoliščin. Ti dejavniki so po eni strani individualni in segajo na mikroraven, kjer so ključnega pomena posameznikove želje, izbire in viri; po drugi strani so dejavniki strukturalni in na makroravni določajo množico priložnosti in ovir, s katerimi se posamezniki soočajo pri svojih izbirah v nekem okolju. Strukturni dejavniki so značilnosti okolja in pojasnjujejo, zakaj posamezniki v isti družbi sledijo podobnim vzorcem odhoda od doma in zakaj se ti vzorci med državami razlikujejo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sobivanje, mlade družine, demografske spremembe, odselitev, samostojnost, odraslost
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 1666; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

2.
3.
Mednarodno okoljsko pravni vidiki problema prenaseljenosti
Maja Matičič, 2020

Opis: Svetovno okolje se vedno hitreje spreminja % gozdovi izginjajo, gladina morja se dviga, ledeniki se topijo, zrak in voda pa postajata vedno bolj onesnažena. Vendar pa se okolje ne spreminja le samo od sebe. Velik del krivde za okoljsko problematiko nosimo ljudje, in sicer že zaradi števila, ki nas danes živi na svetu. Trenutno nas je že skoraj 7,8 milijarde, to število pa kljub upadanju stopnje rodnosti vztrajno narašča. Tako stanje ne omogoča več trajnostnega obnavljanja okolja % prenaseljenost pa tudi same potrošne navade ljudi so namreč dejavniki, ki škodujejo zdravemu okolju. Namen tega diplomskega dela je bilo v prvem delu vzpostaviti povezavo med prenaseljenostjo in okoljskimi izzivi ter v drugem delu raziskati, kakšne so možnosti reševanja problematike. To je bilo storjeno preko analize svetovnega prebivalstva in raziskav številnih mednarodnih organizacij. Ugotovila sem, da je število prebivalstva zares dejavnik, ki negativno vpliva na okolje, ter da se kljub vedno glasnejšemu opozarjanju s strani okoljevarstvenikov na negativen vpliv prenaseljenosti zakonodajalci zaradi strahu pred pretiranimi ukrepi in poseganjem v posameznikove človekove pravice, reševanju vprašanja izogibajo. Mednarodne organizacije sicer opozarjajo na težave in poskušajo reševati problematiko, vendar pa so pri tem omejene na suverene odločitve držav, človekove pravice in podobno. Direktnih hitrih rešitev torej ni % na vseh ljudeh je družbena obveznost, da poskrbimo za to, da se o prenaseljenosti začne bolj resno govoriti in opozarjati na okoljske posledice, ki jih ljudje povzročamo s prekomernim razmnoževanjem in prekomerno potrošnjo dobrin.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: okoljsko pravo, prenaseljenost, populacijska politika, mednarodno pravo, demografske spremembe
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 570; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

4.
Pokojninska reforma v Sloveniji in svetu
Edin Gabeljič, 2017

Opis: Živimo v času globalizacije in cel svet postaja ena celota in se sooča s finančno in gospodarsko krizo. Tako smo prisiljeni sprejeti nekatere ukrepe in uvesti določene strukturne reforme. Tukaj kot pomembnejšo zadevo štejemo tudi pokojninsko reformo. Temeljna funkcija vseh pokojninskih sistemov v Evropi in po svetu je ta, da vsakemu posamezniku zagotovi finančno varnost v starosti in dostojno pokojnino. Naš Slovenski pokojninski sistem in vsi Evropski pokojninski sistemi temeljijo na načelu medgeneracijske vzajemnosti. Težava medgeneracijske vzajemnosti je v tem, da se je porušilo demografsko ravnotežje v svetu. Do demografskega neravnotežja je prišlo zaradi nizke rodnosti, poznega vstopa mladih na trg dela, večanja javnega dolga in nepreglednost nad našim pokojninskim sistemom. Nesporno dejstvo je, da se bo prebivalstvo staralo in temu primerno se bo treba pripraviti. Morali bomo začeti pravočasno varčevati, bodisi sami bodisi podjetja za dodatno pokojnino delavca. Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je stopil v veljavo 1.1.2013. Novi zakon prinaša na področju novosti: zagotoviti dostojne pokojnine in zagotoviti finančno vzdržnost pokojninskega sistema. Vendar, kot kaže, ta ne bo dovolj in je na vidiku že nova reforma. Pokojninska reforma je moja glavna tema moje magistrske naloge, kamor poleg praktičnega dela spada tudi raziskovalni del. V raziskovalnem delu sem se posvetil primerjavi pokojninske reforme v Evropi in drugje po svetu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pokojninski sistem, pokojninska reforma, finančna vzdržnost, demografske spremembe, medgeneracijska vzajemnost, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 380; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh