11. |
12. |
13. E-volitve kot izraz razvitosti informacijske družbeAnže Dular, 2015 Opis: Volilna participacija je v večini sodobnih demokracij zadnjih nekaj let v upadu. Pri tem Slovenija ni nikakršna izjema. Obstajajo različni razlogi, zakaj volivci izgubljajo zanimanje za volitve. Eden izmed njih je zagotovo tradicionalen način glasovanja, ki marsikaterega mladega volivca in druge demotivira k udeležbi. E-volitve so lahko ena od rešitev za izboljšanje demokratičnega deficita v Sloveniji. Marsikje so bile uvedene z namenom izboljšanja volilne udeležbe, racionalizacije, znižanja stroškov, pohitritve volilnega procesa in drugih razlogov. E-glasovanje je možno na dva načina: eden je uporaba posebnih elektronskih glasovalnih naprav, drugi pa je glasovanje prek interneta. Slovenija še ni izvedla e-volitev, vendar so bile že večkrat pobude za njihovo uveljavitev. Tako v tujini kot pri nas se postavljajo različni argumenti za ali proti, naj si bo to na področju tehnologije, zakonodaje, ekonomičnosti, varnosti ali tajnosti. V diplomski nalogi je zato pregled teoretičnega ozadja e-volitev, izkušenj v tujini in možnosti uporabe pri nas.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: e-volitve, e-demokracija, internetne volitve, elektronsko glasovanje, informacijska tehnologija, demokracija
Objavljeno: 21.08.2018; Ogledov: 3594; Prenosov: 285
 Celotno besedilo (1,10 MB) |
14. Dvojna volilna pravica narodnih manjšin v Republiki SlovenijiBožo Predalič, 2011 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: dvojna volilna pravica, italijanska narodna skupnost, madžarska narodna skupnost, romska etnična skupnost, manjšine, narodne skupnosti, volilno pravo, demokracija, volilni sistemi, politična participacija
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 3309; Prenosov: 248
Celotno besedilo (2,09 MB) |
15. |
16. Vloga političnih strank v ustavni demokracijiBojan Simeonov, 2012 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: demokracija, modeli demokracije, ustavna demokracija, politične stranke, ustava, ustavne pravice, temeljne pravice, večinsko prebivalstvo, politika, ustavno sodišče
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 2824; Prenosov: 172
Celotno besedilo (949,68 KB) |
17. Razvoj ameriške ustavnostiAnastasia Lugovskaya, 2018 Opis: Diplomsko delo obravnava okoliščine, pri katerih je prišlo do nastanka in oblikovanja ustave ZDA v takšni obliki, v kakršni jo poznamo danes. Ker razvoj ustave predvsem apelira k dejstvom in dejanjem iz preteklosti, večji obseg te naloge predstavlja zgodovinski pregled oziroma opisovanje in analiza dogodkov v zgodovini ZDA, ki so pripeljali ali vplivali na oblikovanje ustave ZDA. Namen diplomske naloge je torej ugotoviti okoliščine nastanka in razvoja ameriške ustavnosti, njeno izoblikovano naravo ter njen vpliv na zvezni in državni pravni sistem ZDA. Na podlagi tega lahko opredelimo cilje diplomske naloge. Ti so namreč: 1) opredeliti okoliščine, ki so pripeljale do sprejema ustave; 2) spoznati miselnost avtorjev ustave 3) razkriti in analizirati glavne določbe ustave; 4) analizirati razvoj ustave od 18. stoletja naprej (tukaj je mišljena analiza amandmajev, ki so hkrati izraz in dokaz razvoja ustave); 5) predstaviti karakteristiko sodobne ustavnosti ZDA. Metodološka osnova raziskovanja so induktivno-deduktivna metoda, metoda analize, deskripcije in kompilacije. Diplomska naloga je razdeljena na štiri poglavja. Prvo poglavje se nanaša na opis nastanka ZDA kot ločene države in pretvarjanja v konfederacijo. Drugo poglavje vključuje postopek priprave in oblikovanja štirih členov ustave, ki so temeljni del državnega dokumenta. Temu sledi strukturna karakteristika in analiza členov ustave, vključno z dodatnimi členi, sprejetimi od 18. stoletja do danes. Zadnje poglavje predstavlja analizo vloge ustave v pravnem sistemu oziroma kako ustava vpliva na pravni red ZDA.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ustave, ratifikacija, pravni red, Združene države Amerike, ameriška ustavnost, federalizem, demokracija, ustavno pravo
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 2759; Prenosov: 158
Celotno besedilo (1,01 MB) |
18. Demokracija in človekove pravice v Islamski republiki IranInes Brženda, 2020 Opis: V magistrski nalogi je obravnavana tematika o demokraciji in človekovih pravicah v Islamski republiki Iran. Iran kot teokratična država z državno vero islam ima po določbah ustave vse zakone podrejene verskim zakonikom na temeljih islamskih načel. Metode, uporabljene med magistrskim delom, so bile družboslovno raziskovanje in primerjalna analiza. Uporabljena so bila tudi različna poročila mednarodnih organizacij o kršitvah človekovih pravic v Iranu. Skozi nalogo smo poskušali ugotoviti, ali je lahko Iran s svojim političnim sistemom demokratičen in kako zagotavlja varstvo človekovih pravic. Za razumevanje naloge je bilo pomembno, da je analizirana bogata zgodovine Irana in se tako pridobi razumevanje političnega razvoja. Zgodovinski razvoj ustave in analiza trenutno veljavne ustave nam omogoči pregled ustavnih pravic in spreminjanje le-teh v zadnjem stoletju. Ker je Iran teokratična država z islamsko vero, se je bilo treba seznaniti s pojmom islamske vrednote, božjimi zakoni, šeriatskim pravom. Na podlagi tega bomo lahko razumeli postopke sprejemanja zakonov, ki morajo temeljiti na omenjenih načelih. Spoznali smo lahko, da sta bogata zgodovina Irana in prisotnost vere islam močno vplivala na političen razvoj države, kot jo poznamo danes. Islamska vera ni samo verovanje v Boga, ampak narekuje verniku, kako se obnašati v vseh življenjskih situacijah. Globoka zakoreninjenost islamskih vrednot in prepletenost vere z vsakdanjim življenjem predstavljata za družbo velik izziv pri prilagajanju zahtevam sodobnega časa. To je trenutno največja bitka, ki jo bijejo Iranci med mladimi državljani, ki so željni sprememb, in starejšimi kleriki, ki se strogo upirajo kakršnim koli spremembam ali modernizaciji družbe.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Islamska republika Iran, ustava, človekove pravice, islam, demokracija
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 1287; Prenosov: 162
Celotno besedilo (1,64 MB) |
19. Politično pravo na SlovenskemBlaž Babič, 2021 Opis: V diplomskem delu je začrtano samostojno polje pravne znanosti - politično pravo, ki je bilo na Slovenskem zaradi teh ali onih razlogov neustrezno spregledano oziroma delno pripisano polju, ki se mu ponavadi pravi ustavno pravo, redkeje državno pravo, pa tudi polju človekovih pravic (še posebej političnih). Avtor se prek osnovnih definicij spoprime s samim pojmom, zaokroženostjo političnega prava v širšem in ožjem pomenu, predvsem pa pripravi seznam zakonodaje in posredno tudi literature, ki pride v poštev pri vzpostavitvi samostojnega predmeta, bodisi kot pedagoškega ali zgolj akademskega, nenazadnje pa prek konkretnih primerov pojasni, kako taka vzpostavitev za sabo povleče tudi določene praktične posledice. V zgodovinskem delu avtor odpre in dokaže glavne pomanjkljivosti v dosedanjem tradicionalnem pojmovanju in predstavljanju slovenske zgodovine, hkrati pa prav pravne vsebine izpostavi kot eno ključnih orodij za pričakovano prevrednotenje le-te. Verjetno najpomembnejši in najbolj praktičen del naloge pomeni pregled "gordijskih vozlov", za katerih izčiščevanje si je avtor vzel slabega četrt stoletja, da je v praksi preveril ter posredno potrdil njihovo strateško pomembnost. Ustavno sodišče je izpostavljeno kot torišče številnih politično-pravnih vprašanj, prav njegova vloga pa se izkaže kot ključna pri analizi ravni demokratičnosti in legitimnosti političnega sistema v Sloveniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: politično pravo, slovenska zgodovina, ustavno sodišče, neposredna in posredna demokracija, mediji
Objavljeno: 22.06.2021; Ogledov: 3856; Prenosov: 245
Celotno besedilo (607,19 KB) |
20. Interesne skupine med lobiranjem in korupcijoTamara Makorič, 2013 Opis: V zadnjih nekaj desetletjih se je moč elit in neformalnih mrež, oz. interesnih skupin, v katere
so elite povezane, močno povečala. Ljudje namreč postajajo čedalje bolj nezadovoljni z
obstoječimi gospodarskimi razmerami, za katere upravičeno krivijo svoje vlade. Vse bolj se
tudi zavedajo, da je najboljši način za uresničitev svojih interesov, ustanavljanje ali
pridružitev interesnim skupinam, preko katerih lahko vplivajo na državne organe, ketere
skušajo prepričati v sprejem ali zavrnitev določene odločitve. Tej aktivnosti pravimo
lobiranje.
Zelo pogosto pa so uporabljene lobistične metode sporne in mejijo na korupcijo. Slednja je
žal sestavni del vsake družbe, česar se zavedajo predvsem v tranzicijskih državah, kjer
obstajajo idealne okoliščine za pojav korupcije. Moralni vakuum, reprodukcija stare
skorumpirane nomenklature, neobstoj pravne države, in še bi lahko naštevali. Res je, da ima
nelegalno lobiranje številne negativne posledice, ne smemo pa pozabiti, da so interesne
skupine in lobiranje bistveni sestavini demokracije, ki prinašajo v družbo številne pozitivne
učinke, saj posredujejo med posamezniki in državo; večajo prostor za politično udeležbo in s
tem omejujejo politično odtujitev; so izraz svobode, tudi politične, saj omogočajo ljudjem
zasledovanje lastnih interesov; izražajo interese, ki bi sicer ostali zanemarjeni; so dopolnilo k
procesu odločanja, ki zagotavlja ravnotežje družbeno-političnega sistema, ker vplivajo na
stranke, javnost in vlado; itd.
Četudi drži, da vsaka družba po svoje definira kaj je sprejemljivo in kaj ne, velja tudi, da
postaja svet z globalizacijo vse manjši, države pa čedalje bolj povezane med seboj. Prav
zaradi slednjega in zaradi preprečevanja širjenja nelegalnega lobiranja, mora vsaka država
poskrbeti za regulacijo področja interesnega predstavništva in lobiranja s sprejetjem
ustreznih zakonov, kot je storila tudi Slovenija. Predvsem pa mora biti poslanstvo vsake
družbe vzgoja novih in starih generacij v duhu poštenosti, spoštovanja zakona, etičnih in
moralnih načel in ''zdravih'' vrednot. Takšni državljani se bodo prav gotovo borili za koristi
celotne družbe in uresničitev javnega interesa.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: elite, interesne skupine, korupcija, demokracija, tranzicijske države, regulacija, vrednote
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 793; Prenosov: 59
Celotno besedilo (728,35 KB) |
