21. Razmerja moči znotraj slovenske politične eliteKarmen Potočar, 2016 Opis: V Republiki Sloveniji je kljub uvedbi demokratičnih struktur politične participacije moč
zaznati določene resne pomanjkljivosti v vsebinskem smislu demokratičnih načinov delovanja
političnega sistema. To bi lahko argumentirali s tem, da je pomanjkanje demokratičnega
delovanja političnih struktur eden od ključnih kazalcev nedokončane tranzicije oziroma
nedokončanih procesov prehoda v demokratično delovanje, za kar je značilno predvsem
enakopravno odločanje in enakopraven dostop do političnih centrov moči. V času družbenih
sprememb pri nas je namreč stari nomenklaturi uspelo ostati na vrhu družbene strukture,
politična elita pa je ohranila vse pomembne družbene resurse in posledično s tem vpliv na
razvoj slovenske družbe. Ob tem je obdržala ključne pozicije moči, tako v družbenem kot tudi
v političnem in ekonomskem sistemu.
S predpostavko, da se v Sloveniji danes na ključnih družbenih položajih, kljub prehodu v nov
režim, še vedno nahajajo predstavniki politične elite, ki izhaja iz nekdanjih socialističnih
struktur, v nalogi preučujem razmerja znotraj slovenskih političnih elit. Skozi zgodovinski
pregled, analizo strukture slovenskega političnega prostora ter proučevanjem vpliva
konfiguracije elite na dosežke tranzicije na področju stanja demokracije, razširjenosti
korupcije, konkurenčnosti in gospodarskega napredka Slovenije, ugotavljam visoko stopnjo
reprodukcije elit, ki se kaže v uspešnem prehodu stare elite v novo obliko demokratične
družbe. Posledice visoke reprodukcije elit v Sloveniji se kažejo predvsem v počasni
transformaciji družbe v smeri tržnega gospodarstva, ki bi temeljila na demokratičnem
odločanju, skupnih temeljnih principih in enakemu dostopu do resursov, s tem pa posledično
zavira nadaljnji razvoj slovenske družbe in njene blaginje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: politične elite, reprodukcija elit, demokracija, tranzicija, družbena transformacija, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 856; Prenosov: 51
 Celotno besedilo (804,95 KB) |
22. Udeležba na volitvah v Republiki SlovenijiUrša Zver, 2016 Opis: Volilna udeležba je pomemben dejavnik stabilnosti in učinkovitosti vsakega demokratičnega
političnega sistema. Zaupanje ljudi v demokracijo in osrednje demokratične ter državne
ustanove vplivajo na udeležbo ljudi v političnih procesih. Pomemben vpliv ima tudi
zadovoljstvo z delovanjem osrednjih političnih in državnih institucij. Problem nastane, ko je
udeležba na volitvah, ki je torej posledica zaupanja in zadovoljstva z demokracijo (kar vpliva
na stabilnost političnega sistema), izjemno nizka s trendom nadaljnjega upadanja. In tak primer
je Slovenija.
V Sloveniji beležimo upadanje udeležbe na vseh vrstah volitev od lokalnih, parlamentarnih,
predsedniških do evropskih. To je sicer značilnost tudi v mnogih drugih državah, a je v
primerjavi z njimi v Sloveniji padec neprimerno strmejši. Če smo bili še v devetdesetih letih
Slovenci, kar se volilne udeležbe tiče, med bolj angažiranimi družbami v postkomunističnem
svetu, tega zagotovo ni mogoče trditi za zadnje poldrugo desetletje. V Sloveniji udeležba pada
hitreje kot v drugih državah, ki so v tem času bolj konsolidirale demokracijo. Če politični sistem
ne uspe mobilizirati večjega dela socialnega kapitala, ki je na voljo, niti v času volitev, torej
enkratnega političnega dogodka, je nekaj hudo narobe z njim. Ni dovolj, da krivdo za politično
apatijo preprosto naprtimo državljanom in njihovi nizki demokratično-participativni kulturi.
Ta nedvomno vpliva na participacijo, še zlasti v postkomunističnih državah, kjer so ljudem
desetletja privzgajali drugačne politične vrednote. Toda dejstva, da Slovenci desetletja niso
imeli demokratičnih volitev, se pravi demokratične prakse, ne smemo spregledati v nobeni
analizi, saj to dejstvo samo deloma pojasnjuje nizko udeležbo slovenskih državljank in
državljanov na volitvah. Razloge je treba iskati tudi v danih sistemskih okvirih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: volitve, volilna udeležba, volilni sistemi, politični sistemi, demokracija, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1137; Prenosov: 69
Celotno besedilo (2,45 MB) |
23. Vzpon nestrankarskih list in nestrankarskih županskih kandidatov na lokalnih volitvah v SlovenijiRobert Gajser, 2020 Opis: Slovenija je kot pogoj za članstvo v Evropski uniji uvedla sistem lokalne samouprave, katere
osnovne enote po še nedokončani regionalizaciji so občine. Organe upravljanja občani izbirajo
vsake štiri leta na svobodnih in demokratičnih lokalnih volitvah. Župan kot izvršilni organ
lokalne samouprave in občinski svet kot kolektivni predstavniški organ sta organa, preko
katerih prebivalci odločajo o zadevah, ki se tičejo lokalne skupnosti. Zato so še kako pomembni
osebne kvalitete predstavnikov, njihov socialni kapital in vpliv skupin, katerih člani so ali niso.
Zakon o lokalnih volitvah v Sloveniji na podlagi smernic EU omogoča kandidiranje
nestrankarskih list in kandidatov z relativno preprostim postopkom zbiranja podpisov volivcev.
Evropska komisija takšen način kandidiranja podpira, da bi odločanje o javnih zadevah
približala ljudem, zmanjšala politično apatijo in hkrati decentralizirala upravljanje držav članic
EU. Takšen ukrep pa ima še številne druge vplive, ki niso dobro raziskani, in je hkrati ploden
teren za t. i. volilno manipulacijo.
Na lokalnih volitvah v Sloveniji se pojavlja vse več nestrankarskih list in kandidatov, njihov
uspeh pa je vedno boljši. Zato smo opravili raziskavo, v kateri smo uporabili različne
raziskovalne metode in rezultate preverili s primerjalno analizo izbranih raziskav, ki smo jih
opravili v drugačnih, a primerljivih okoljih in z drugačnimi raziskovalnimi metodami. V
raziskavi smo se osredotočili na dve osnovni področji – proučevali smo razloge za omenjeni
pojav in vpliv, ki ga ima. Razloge smo iskali pri dveh subjektih, ki sodelujejo v procesu volitev,
in sicer kandidatih oz. političnih strankah kot interesnih skupinah z največjim in neposrednim
interesom ter pri volivcih, katerih interes je posreden. Premisa je bila, da razlogi niso samo na
eni ali na drugi strani, temveč da gre za splet vzročno-posledičnih dejavnikov, kar smo z
raziskavo tudi dokazali. Vpliva, ki ga ima pojav na družbo, nismo uspeli v celoti raziskati in
pojasniti, zato ostaja še neraziskano področje za nadaljnje raziskave.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nestrankarske liste, politične stranke, politične elite, demokracija, lokalne volitve, volilni sistem, demokracija, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 903; Prenosov: 68
Celotno besedilo (970,05 KB) |
24. Varstvo človekovih pravic pred vrhovnim sodiščem IndijeNina Rupnik, 2021 Opis: Varstvo človekovih pravic se marsikomu zdi samoumevno in lo ič o a ta koncept pravic se v vzhodnem svetu, v konkretnem primeru v Indiji, obravnava nekoliko d u ače. Na podlagi kompilacije in sinteze bomo videli, da je bila Indija s sprejetjem Indijske ustave leta 1950 a laše a za sekularno in demok atič o d avo. Ko pomislimo na besedo demokracija, ne pomislimo samo na obliko vladavine, v kateri vlada ljudstvo, ampak velikokrat pomislimo na enakost pred zakoni, predvsem pa na človekove pravice oz. svobodo. Te besede so v Indiji velikokrat zavite v č i o, lahko bi rekli, da ljudje v določe ih trenutkih nanje kar pozabijo. e av Indijska ustava zajema poglavje, ki obravnava temeljne pravice, so te v določe ih primerih eu es iče e. Z deduktivno metodo bomo pokazali, da je razlogov za nastanek situacije, v kateri pride do k šitev in razhajanj več: raznolika kultura, a lič e verske usmerjenosti, evšči a olitič i vpliv in pomanjkanje izobrazbe. Posledice vsega tega so es oštova je in zloraba Indijske ustave. Induktivna metoda bo pokazala, da v Indiji le obstaja upanje, ki pravicam daje pomen in to ne le papirju, ampak tudi v praksi. Zasluga za upanje gre vrhovnemu sodišču ki na pobudo posameznikov, lastno pobudo in na pobudo javnosti oskuša ešiti nastalo situacijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove in temeljne pravice, Indijska ustava, vrhovno sodišče, sekularizem, demokracija
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 875; Prenosov: 81
Celotno besedilo (862,78 KB) |
25. “Popolna” demokracija v času pandemijeNina Šuhel Teraš, 2021 Opis: Glavna tema diplomske naloge je demokracija v času pandemije. Namen dela je ugotoviti, ali
mediji vplivajo na izoblikovanje mnenj ljudi o demokratičnosti Slovenije v času epidemije.
Za izdelavo diplomske naloge je uporabljen deduktivni pristop. Raziskava je izvedena s
pomočjo vprašalnika, ki je razdeljen na dva dela:zaupanje v medije ter stanje demokracije v
Sloveniji zaradi pandemije. V prvem delu diplomske naloge je predstavljenih nekaj teorij
pojmov, kot so demokracija, epidemija, pandemija, demokratični indeks ter nacionalni interes.
Prav tako sta v teoretičnem delu predstavljeni že predhodno izvedeni raziskavi o zaupanju v
medije, kateri sta opravili agenciji Valicon in Mediana.Predstavljena je tudi prezentacija
demokratičnega indeksa Slovenije v medijih. V empiričnem delu diplomske naloge je z
vprašalnikom preverjeno in izmerjeno zaupanje ljudi v spletne in televizijske medije ter
mnenje ljudi o stanju demokracije v Sloveniji zaradi pandemije. V zaključnem delu diplomske
naloge je ugotovljeno, da verodostojnost medijev upada; s tem upada tudi zaupanje v medije.
Prav tako je ugotovljeno, da imajo anketiranci zaradi epidemije in medijevslabo predstavo o
demokratičnosti Slovenije.S pomočjo vprašalnika je ugotovljeno, da anketiranci večinoma
verjamejo informacijam medijev o stanju demokracije v Sloveniji. S tem je potrjeno, da
mediji vplivajo na izoblikovanje mnenj ljudi o demokratičnosti Slovenije v času epidemije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: demokracija, epidemije, zaupanje v medije, demokratični indeks, COVID- 19, pandemija, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 669; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,97 MB) |
26. Glasovanje po pošti pri državnih volitvahNina Mujagič, 2021 Opis: Večina današnjih zahodnih družb se ponaša z demokratičnim sistemom, v katerem politiki poslušajo ljudi in v katerem se ljudje odločajo z volitvami. S teoretičnim pogledom demokracije in njenih oblik ugotovimo, da gre vendarle za pojem idealnega tipa. Demokracijo v kompleksni družbi lahko opredelimo kot politični sistem, ki zagotavlja redne ustavne možnosti za zamenjavo nosilcev političnih funkcij, in kot družbene mehanizme, ki omogočajo, da največji del prebivalstva vpliva na ključne odločitve z izbiro med kandidati za politični položaj. Da bi največjemu delu prebivalstva omogočili izvrševanje njihove volilne pravice je potrebno, poleg tradicionalnega glasovanja na volišču, volivcem omogočiti glasovanje tudi na drug način. Eden izmed drugih načinov glasovanja je tudi glasovanje po pošti. Raziskovalne metode, ki so bile uporabljene v magistrskem delu: analiza gradiv, s katero so pregledana diplomska, magistrska in doktorska dela na temo glasovanja. Za raziskovanje se je uporabila tudi metoda družboslovnega raziskovanja. Z metodo deskripcije in razlagalno metodo so opisana in razložena dejstva, procesi in pojavi, ki se nanašajo na glasovanje po pošti. Kot raziskovalna metoda je uporabljena zgodovinska metoda. Normativna metoda je analizirala zakone s področja volitev. Primerjalno metodo se je uporabilo pri pregledu in primerjanju slovenske volilne zakonodaje z volilno zakonodajo v drugih izbranih državah. Z metodo sinteze pa so povezane ugotovitve
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: demokracija, volitve, volivec, drug način glasovanja, volilni organi
Objavljeno: 01.07.2022; Ogledov: 575; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,30 MB) |
27. |
28. Vpliv ereferenduma na razvoj participativne demokracije v Republiki SlovenijiŽiga Šume, 2022 Opis: V nalogi se bomo posvetili problematiki neposredne demokracije v sodobni družbi. Raziskali
bomo področje neposredne demokracije, njene mehanizme in njen pomen za samo
demokracijo. Ugotavljali bomo, zakaj potrebujemo neposredno demokracijo, da lahko rečemo
demokraciji demokratična. V tem delu bomo poudarili mehanizem referenduma, njegovo
uporabo v Sloveniji in drugod po svetu. Ob trendu digitalizacije pa bomo velik del diplomske
naloge posvetili tudi raziskovanju digitalizacije neposredne demokracije. Predstavili bomo
moderne, delno ali pa v celoti digitalizirane pristope izvajanja referenduma, raziskali švicarski
eksperiment in izvedli anketo. Z njo bomo raziskali mnenje volilnih upravičencev o ideji
uvedbe eReferenduma v Republiki Sloveniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: eparticipacija, ereferendum, edemokracija, neposredna demokracija, evladanje
Objavljeno: 28.10.2022; Ogledov: 548; Prenosov: 44
Celotno besedilo (8,85 MB) |
29. Prihodnost učinkovitejšega javnega upravljanja v lokalnih skupnostihMirko Cvetko, 2022 Opis: Za uresničevanje učinkovitega upravljanja v upravah lokalnih skupnosti je osnovni pogoj zmanjševanje birokracije v sistemu upravljanja. Slednja ni odvisna le od sposobnih občinskih uprav, ampak predvsem od institucij, ki delujejo na nivoju države. Kakšno je njihovo pravno delovanje, je povsem podvrženo področni zakonodaji, ki je velikokrat prezapletena in premalo določna. Interpretacija posameznih zakonskih predpisov daje prevečkrat možnosti različnega razumevanja, ki ga uslužbenci razlagajo na različne načine. Številni postopki prav zaradi slednjega končajo na ustavnem sodišču, kjer so posamezna zakonska določila predmet pravne presoje. Slovenija je po osamosvojitvi posebno pozornost namenila ustanavljanju novih občin. Občine iz obdobja pred letom 1991 so bile velike in so posledično predstavljale močan vpliv države na njihovo delovanje. Tovrstno centralistično delovanje lokalnih skupnosti in države je predstavljalo pomembno oviro pri nastanku demokracije v novi demokratični družbi. V demokraciji je v ospredju posameznik, ki odloča in usmerja družbeni razvoj. Ustanovitev številnih novih občin je na področju lokalne samouprave prineslo nov zagon, ki je izhajal iz legitimne pravice posameznika, da želi biti slišan in upoštevan v družbi. Govorimo o decentralizaciji, ki je predpogoj za uspešno in učinkovito upravljanje v družbi. Žal do polnosti decentralizacije v slovenski družbi manjka še en pomemben korak, in sicer z ustanovitvijo pokrajin, ki jih Slovenija še vedno nima. Potreba po prenosu odločanja na nižji nivo bi morala predstavljati politično voljo, ki bi jo naj udejanjal zakonodajalec. Kvaliteta upravljanja je v zadnjih letih usmerjena k vedno večji digitalizaciji sistema. Izkušnje, ki smo jim priča v zadnjem letu in so neposredno vezane na pandemijo COVID-19, nas vodijo k prepričanju, da je digitalizacija kot edina možna pot upravljanja v času pandemije lahko način zelo uspešnega upravljanja tudi v naši prihodnosti. Razvoj tehnologij s tega področja je brezmejno in ponuja kvaliteto uspešnega upravljanja. Za uspešno uvajanje digitalizacije je potreben celovit pristop, ki bo ponujal zanesljive in prilagojene storitve. Tradicionalne oblike predpisov ne bodo delovale, zato zahtevajo spremembo paradigme pri strateškem razmišljanju in sprejemanju zakonodaje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: lokalna skupnost, občinska uprava, demokracija, javne potrebe, centralizacija, decentralizacija, birokracija, državne institucije, pokrajine, digitalizacija
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 552; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,38 MB) |
30. Nadomestilo volilnih komisij za opravljanje dela na volitvah, nadomestilo ali zgolj nagrada?Nika Lončar, 2022 Opis: Volitve so instrument, ki državljanom daje možnost demokratične izbire političnih odločitev. Z izvolitvijo svojih predstavnikov na volitvah ljudstvo vlada. Tako izbira volilnega sistema v določeni državi bistveno vpliva na učinkovito delovanje in samo legitimnost posameznega političnega sistema. Volilni sistemi so razdeljeni na tri ključne: večinski volilni sistem, proporcionalni volilni sistem in polproporcionalni volilni sistem. V Sloveniji smo se po osamosvojitvi odločili (zakonodajalec) za proporcionalni volilni sistem. Tako razdelitev mandatov v Državnem zboru poteka na dveh ravneh: na ravni volilnih enot in na ravni celotne države. V magistrskem delu smo skušali analizirati volilni sistem v Sloveniji in v nekaterih državah Evropske unije (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Hrvaška, Češka, ZR Nemčija) ter naredili primerjavo. Analizirali smo tudi sodno prakso na teh področjih in skušali prikazati, kje prihaja do pravnih sporov. Na podlagi teoretičnih izhodišč različnih avtorjev smo pripravili anketni vprašalnik in opravili kvantitativno raziskavo. Z analizo smo ugotavljali, kako člani OVK in VKVE za opravljanje dela na volitvah jemljejo plačilo, kot nadomestilo ali zgolj nagrado in kaj jih pri tem motivira. V raziskavi je sodelovalo 121 anketirancev. Ugotovili smo povezanost med motivacijo in višino nadomestila. Prav tako je iz odgovorov anketirancev razvidno, da plačilo jemljejo bolj kot nadomestilo in manj kot nagrado. V zaključnem delu smo podali predlog izboljšav z vizijo morebitnih prihodnih dogodkov na področju demokracije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: demokracija, ustavnost, zakonitost, človekove pravice in svoboščine, volitve, volilna pravica, demokratični volilni standardi
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 476; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,12 MB) |
