Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Diplomacija je nepogrešljivi in nujni del vsakdanjika v mednarodnih odnosih. Poklicni diplomati igrajo pri tem pomembno vlogo. Ker prav oni zastopajo države in s tem milijonske narode, nosijo s sabo veliko družbeno odgovornost za podajanje, prenos ali izražanje stališč lastne države. Pomembno je, da v državi gostiteljici pridobijo čim več informacij, ki koristijo lastni državi. Magistrsko delo predstavlja poklicnega diplomata Ignaca Goloba, ki je nekaj let po polnoletnosti stopil v diplomacijo in bil vanjo vključen oziroma aktiven vse do svoje smrti leta 2002. Na začetku svoje diplomatske kariere leta 1953 je na jugoslovanskem veleposlaništvu v Stockholmu pri veleposlaniku Darku Černeju spoznal nekatere pomembne naloge in znanja, ki jih je obvladal, ter zakonitosti poklica, v katerega se je podal. Pri slednjem je spoznal diplomatski red in disciplino. Prve besede veleposlanika Černeja so se nanašale pomembne lastnosti, kot so točnost, videz in znanje jezikov. Kariera Ignaca Goloba, začenši s Švedsko, se je nemudoma nadaljevala v kraju, ki bi ga lahko imenovali križišče diplomacije. Organizacija združenih narodov (OZN) je diplomata Goloba poklicno močno zaznamovala. Postal je diplomat, ki je v svoji karieri do potankosti spoznal multilateralno diplomacijo. Ko je tako za časa bivše Jugoslavije pridobil številne diplomatske izkušnje v diplomaciji ter v njej deloval na številnih veleposlaniških funkcijah, med katerimi vsekakor sodijo kot najpomembnejša tista v okviru OZN, je s tem potrjeval znanje in izkušnje pri vodenju procesov v diplomatski organizaciji. V svoji diplomatski karieri je bil Golob štirikrat veleposlanik v jugoslovanski diplomaciji in dvakrat državni sekretar v slovenski. Prelomnica v njegovem življenju je bila uresničitev njegove napovedi o združitvi obeh Nemčij, kar se je dejansko zgodilo dve leti po napovedi. Po razdružitvi Slovenije od Jugoslavije je bil kmalu povabljen k uresničevanju ciljev takratne slovenske zunanje politike. Domala logično je, da je s svojimi izkušnjami, znanstvi (bistveno) prispeval k tedanji slovenski diplomaciji, da je Slovenija vstopila v članstvo OZN. Slovenska diplomacija je spoznala njegovo resnično vrednost in velikost poklicnega diplomata, ki ga je nosil v sebi, ter ga povabila za državnega sekretarja na Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ). Tam je izkušnje iz prejšnje diplomacije uresničeval v na novo nastajajoči slovenski diplomaciji. Sogovorniki so mi v procesu raziskovanja njegovega diplomatskega dela predstavili, kako je v funkciji državnega sekretarja učil, postavljal pravila ter celo zapovedoval, da je vsaka najmanjša stvar pri diplomatskem nastopu (pri komunikaciji, pri sprejemu ter posredovanju informacije) zelo pomembna. Merilo glede veličine njegovega profila poklicnega diplomata bi lahko bilo dejstvo, da je prenekateri dokument, sestavljen v kabinetu tedanjega predsednika države, pred pošiljanjem pregledal in izpilil prav Ignac Golob
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: diplomacija, multilateralna diplomacija, poklicni diplomati, veleposlaniki, državni sekretarji, Organizacija združenih narodov, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3802; Prenosov: 158
Celotno besedilo (847,24 KB)

Opis: Magistrsko delo se ukvarja z diplomatskimi aktivnostmi Slovencev v obdobju klasične diplomacije, torej ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. To je bil čas, ko še nismo imeli lastne države, imeli pa smo nekaj zelo sposobnih posameznikov, ki so bili vsestransko usposobljeni za diplomatsko delo, čeprav niso bili profesionalni diplomati. Aktivnosti Slovencev v tujih diplomacijah so bile neločljivo prepletene s tedanjimi notranje in zunanjepolitičnimi razmerami, zato smo na kratko osvetlili tudi položaj Slovencev v državnih tvorbah, ki so jim pripadali. Opozorili smo tudi na omejene možnosti slovenskih diplomatov v jugoslovanski politiki, ki je bila predvsem v rokah srbskih političnih veljakov. Osredotočili pa smo se predvsem na življenje in diplomatsko delovanje treh sijajnih diplomatov slovenskega rodu, dr. Ivana Hribarja, dr. Leonida Pitamica in dr. Izidorja Cankarja, ki so imeli zelo napredne in daljnovidne politične cilje, a le majhne možnosti za njihovo uresničitev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: klasična diplomacija, slovenski diplomati, Avstro-Ogrska monarhija, Kraljevina SHS, Kraljevina Jugoslavija
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 2747; Prenosov: 195
Celotno besedilo (234,93 KB)

Opis: Pojem diplomacija ima dva pomena, saj je po eni strani umetnost in veščina vodenja pogajanj med predstavniki različnih skupin ali držav, po drugi strani pa neformalni oziroma sociološki pojem označuje diplomacijo kot uporabo taktike za dosego strateške prednosti. Največkrat se pojem nanaša na mednarodno diplomacijo, na področju katere delujejo diplomati, ki pa so višji uslužbenci, ki zastopajo koristi svoje države v mednarodnih odnosih. Dejavnost Slovencev v diplomaciji obsega dolgo zgodovinsko obdobje, saj o tem lahko govorimo že precej pred časom vzpostavitve samostojne države. Ključna naloga slovenske države in njene diplomacije je bila, da doseže mednarodno priznanje in neodvisnost, sočasno pa je potekal tudi proces vzpostavitve nove diplomacije. V preteklem letu, ki je tudi diplomaciji predstavljalo izziv, se je na zunanjem ministrstvu, prvič v samostojni Sloveniji, vzpostavila diplomatska akademija. Za Slovenijo novoustanovljena akademija predstavlja velik uspeh, saj se je to končno zgodilo v letu 2020 − letu koronavirusa, po dveh neuspelih poizkusih v letih 1996 in 2003. Dejstvo, da je bila akademija vzpostavljena prav v času, v katerem stisk rok in pogled v oči ne prideta v poštev, nam pove, da je bil sam zagon akademije ter primerno usposabljanje in izobraževanje še toliko večji izziv.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: diplomacija, diplomatska akademija, diplomati, usposabljanje, koronavirus
Objavljeno: 10.06.2022; Ogledov: 644; Prenosov: 37
Celotno besedilo (554,88 KB)