21. Karierni načrt kot gradnik osebne odličnosti : doktorska disertacijaMarija Turnšek Mikačić, 2014, doktorska disertacija Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): V 21. stoletju se je povpraševanje na trgu dela usmerilo od tistih, ki imajo znanje in izkušnje k tistim, ki se nenehno učijo. Varnost delovnega mesta p ostaja vedno manj pomembna in jo nadomešča cilj: zaposljivost . V raziskavi je opisan potencial osebnega kariernega načrta. Za uresničitev potenciala nove kariere posameznik razvija nove pristojnosti za upravljanje sebe in kariere. Namen: Namen raziskave je spoznati učinek izobraževanja o kariernem načrtu, ki bo kvantitativno in kvalitativno empirično preverjen. Izobraževanje o osebnem kariernem načrtu (neodvisna spremenljivka) je osnovano na lastnem modelu, pri katerem smo testirali odnos udeležencev do k ariere, porast njihove samozavesti in zaznavanje osebne odličnosti (odvisne spremenljivke). Z družuje zasnove in uporabo čustvenih, intelektualnih in socialnih virov posameznika. Kot cilj raziskave smo izmerili dejavnike, ki vplivajo na občutek osebne odlič nosti udeležencev izobraževanja in izdelave kariernega načrta v primerjavi s tistimi, ki se niso karierno izobraževali. Metoda: Opravili smo empirično kvantitativno in kvalitativno analizo rezultatov kariernega izobraževanja. Pri kvalitativni analizi je b ilo e mpirično gradivo , zbrano v obliki petih skupin esejev, ki so jih napisali udeleženci izobraževanja . Kvalitativna raziskava je študija analize 20 esejev. Imeli smo 5 fokusnih skupin po štiri osebe. Postavili smo paradigmatski model in oblikovali končno teorijo. Pri kvantitativni analizi smo z vprašalnikom zbrali podatke na vzorcu 272 udeležencev izobraževanja in vzorcu 273 neudeležencev izobraževanja. Testirali smo veljavnost in zanesljivost vprašalnika ter njegovo interno konsistentnost. Za analizo pos ameznih trditev smo uporabili deskriptivno statistično metodo s frekvenčno porazdelitvijo. Z bivariantno analizo smo v korelacijski matriki testirali linearno povezanost posameznih parov spremenljivk. Spearmanov koeficient korelacije % je za vsak par pokaz al, ali med njima obstaja povezanost. Pri preverjanju razlik med obema skupinama smo uporabili t - test za neodvisne vzorce. S faktorsko analizo smo ugotavljali, ali se zveze med opazovanimi spremenljivkami (ali kazalniki) lahko pojasnijo z manjšim številom posredno opazovanih spremenljivk ali kazalnikov. Primernost podatkov za faktorsko analizo smo preverili s Kaiser - Meyer - Olkinovim testom ( KMO ) in Bartlettovim testom . Rezultati: Skupina udeležencev izobraževanja ima višje vrednosti M = od 3, 55 do 4, 53 pri kazalnikih vseh treh odvisnih spremenljivk v primerjavi s skupino neudeležencev izobraževanja M = od 2, 29 do 3,38 . Bivariantna analiza kaže pri udeležencih izobraževanja na sredn je močno pozitivno povezanost med odnosom do kariere in samopodobo (Spe armanov korelacijski koeficient % je 0,465), srednje močno povezanost med odnosom do kariere in zaznavanjem osebne odličnosti (Spearmanov korelacijski koeficient % je 0,340) in zelo moč no pozitivno povezanost med samopodobo in zaznavanjem osebne odličnosti ( Spe armanov korelacijski koeficient % je 0,65) . S t - testom smo preverjali, če se aritmetičn e sredin e M obeh skupin za vse tri spremenljivke med seboj statistično pomembno razlikujeta : Pri udeležencih izobraževanja je pri vseh treh odvisnih spremenljivkah: M > 4,03. Pri neudeležencih izobraževanja je pri vseh treh odvisnih spremenljivkah: M < 2, 8 4 . Na osnovi rezultatov lahko potrdimo vse tri hipoteze, ki smo jih postavili na začetku razi skave. Organizacija: Ugotovitve raziskave bodo uporabne v kariernem menedžmentu kot procesu planiranja in pri oblikovanju napredovanja posameznikov znotraj organizacije v skladu s potrebami organizacije in željami, možnostmi, znanjem, spretnostmi ter spos obnostmi posameznika. Družba: Ljudje, ki bodo izdelali osebni karierni načrt , bodo v večji meri sposobni skrbeti za svojo zaposljivost. Ugotovitve disertacije bodo praktično uporabne tudi za lažje zaposlovanje v primeru brezposelnosti . S kariernim izobra ževanjem ter izdelavo kariernega in poslovnega načrta bodo brezposelni hitreje na šli ustrezno obliko dela s samozaposlitvijo . Na drugi strani pa pomaga zaposlenim, da se izognejo kariernemu prelomu , ki vodi v brezposelnost in ga nadomestijo z načrtovanim k ariernim prehodom , ki ponuja različne vzorce karier. Originalnost: Karierni načrt kot gradnik osebne odličnosti zgrajen na podlagi modela kariernega izobraževanja z vgrajenimi elementi nevrolingvističnega programiranja, potrjenimi v okviru najnovejših raz iskav nevroznanosti, predstavlja novost in še ne dovolj raziskano področje. Raziskava predstavlja izvirni prispevek in daje nova spoznanja, temelječa na rezultatih raziskav, ki opozarjajo na nove paradigme razumevanja kariere in pomena njenega načrtovanja kot motiva odličnosti. Za karierno načrtovanje smo za razvoj in dosego osebne odličnosti uporabili nevrolingvistično programiranje, ki se je izkazalo kot učinkovito orodje. Udeleženci izobraževanja so prevzeli nadzor nad svojim življenjem, pridobili visok o stopnjo samozaupanja in samozavesti ter zaznali svojo osebno odličnost. Omejitve raziskave: V raziskavi smo se omejili na raziskovanje vpliva kariernega izobraževanja na odnos do kariere, porast samozavesti in zaznavanje osebne odličnosti udeležencev in neudeležencev konkretnega izobraževanja. Nismo raziskovali razvoja njihove prihodnje kariere. Prav tako nismo raziskovali poslovne uspešnosti izobraževancev po zaključku izobraževanja. Nadaljnje raziskovanje: Potencialnim raziskovalcem podajamo predlog e nadaljnjega raziskovanja na tem področju: Spremljanje razvoja prihodnje kariere udeležencev kariernega izobraževanja z metodo kvalitativne analize. Modeliranje njihovega ravnanja z orodji nevrolingvističnega programiranja bi pokazalo vrsto veščin, na kat erih je lahko osnovan sistem kariernega izobraževanja zaposlenih na vseh nivojih v podjetjih.
Ključne besede: izobraževanje, kariera, načrtovanje, odličnost, prelom, zaposljivost, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 23.07.2021; Ogledov: 2615; Prenosov: 134
 Celotno besedilo (3,11 MB) |
22. Voditeljske kompetence ter intuitivno odločanje vršnih in srednjih menedžerjev v avtomobilski industriji : doktorska disertacijaIvan Erenda, 2014, doktorska disertacija Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Ali se vršni in srednji menedžerji v slovenski avtomobilski industriji odločajo na podlagi intuicije in v kolikšni meri, kaj so komponente in kaj pomembni vplivni faktorji intuitivnega odločanja vršnih in srednjih menedžerjev v slovenski avtomobilski industriji ? Namen: U gotoviti prisotnost intuitivnega odločanja pri vršnih in srednjih menedžerjih v slovenski avtomobilski industriji, ugotoviti vpliv njihovih vedenjskih kompetenc in čustvene inteligence na intuitivno odločanje, ugotoviti njihovo stopnjo intuitivnosti ter na osnovi izvedenega teoretičnega in empiričnega raziskovanja izoblikovati komponente in vplivne faktorje modela voditeljskih kompetenc intuitivnega odločanja. Metoda: Kvantitativni raziskovalni pristop z uporabo anketnega vprašalnika kot primarnega merskega inštrumenta s sledečo strukturo: (1) demografija, (2) čustvena inteligenca (SSEIT % Schutte Self - report Emotional Intelligence Test), (3) stili odločanja (GDMS % General Decision Making Style) in (4) intuitivnost (AIM Survey % Agor Intuitive Management Survey). Statističn a obdelava podatkov raziskave je bila izvedena s pomočjo programa SPSS verzija 21 in MS Excel verzija 2007, oblikovanje modela pa je bilo izvedeno s pomočjo programa Pajek verzija 3. Glavne metode za obdelavo podatkov raziskave so bile: opisna statistika, faktorska analiza, regresijska analiza in analiza variance. Rezultati: Rezultati izvedene kvantitativne raziskave so pokazali, da respondente v raziskavi k pomembnim odločitvam pogosto usmerja intuicija (79,3 % se jih odloča intuitivno) , statistično značilne razlike pa se pojavljajo (1) glede na spol , in sicer se ženske v povprečju odločajo nekoliko bolj intuitivno kot moški, in (2) glede na vodstvene izkušnje, pri čemer so anketiranci z najmanj vodstvenimi izkušnjami mnenja, da jih ne u smerja intuicija, medtem ko vsi ostali menijo, da jih usmerja intuicija (takih je več kot tri četrtine). Ugotovitev raziskave glede vedenjskih kompetenc je, da le - te nimajo statistično pomembnega vpliva na intuitivno odločanje ; enako velja za čustveno inte ligenco. Pomembnejša ugotovitev raziskave glede stopnje intuitivnosti je, da imajo anketiranci relativno visoko intuitivnost, saj je dosežen povprečni rezultat 7,1 od 12 možnih točk. Pri tem je pomembna tudi ugotovitev, da se stopnja intuitivnosti viša z l eti vodstvenih izkušenj ter s stopnj o izobrazbe. Organizacija: Izvedena raziskava in pričujoča doktorska disertacija predstavljata pomemben doprinos k novim spoznanjem na področju menedžmenta in upravljanja organizacij, saj z vzpostavljenim modelom intuit ivnega odločanja vršnih in srednjih menedžerjev v slovenski avtomobilski industriji nosi ta potencialno praktično (aplikativno) dodano vrednost na področju upravljanja menedžerskih kadrov tako na področju avtomobilske industrije kot tudi sicer. Družba: Pos tavljena so temeljna izhodišča za nadaljnje poglobljene in ciljno usmerjene raziskave tudi za druga sorodna področja družbe. Originalnost: Originalnost izvedene raziskave in doktorske disertacije opredeljuje dejstvo, da v dostopni domači in tuji znanstveni literaturi ni moč zaslediti raziskave, ki bi vključevala elemente uporabljene operacionalizacije (preučevanje odnosa med voditeljskimi kom petencami in intuitivn i m odločanj em ) , kot je to primer v pričujoči raziskavi, kar nedvomno potrjuje njeno originalnost. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitve doktorske disertacije so opredeljene v okviru: (1) Omejitev zmožnosti podajanja celovitega t eoretično retrospektivnega pregleda posameznih obravnavanih področij v okviru teoretičnega dela raziskave. (2) Uporaba standardiziranih merskih inštrumentov tujega izvora in potencialne razlike med okolj em, v katerem so merski inštrumenti bili zasnovani , i n okoljem , v katerem so merski inštrumenti bili uporabljeni. (3) Omej ene zmožnosti prevodov merskih inštrumentov za besede, besedne zveze in fraze v izvornih anketnih vprašalnikih , za katere ne obstajajo adekvatni slovenski prevodi. (4) Uporaba metode Paje k, ki se je v preteklih raziskavah uporabljala predvsem na področju naravoslovnih ved in pri ugotavljanju mreženj, medtem ko uporaba navedene metode pri kvantitatvini raziskavi predstavlja relativno novost.
Ključne besede: menedžment, vedenjske kompetence, čustvena inteligenca, intuicija, intuitivno odločanje, avtomobilska industrija, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 23.07.2021; Ogledov: 2632; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
23. Vpliv modela odličnosti družbeno odgovornega menedžmenta na poslovno uspešnost : doktorska disertacijaAnton Peršič, 2014, doktorska disertacija Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Z raziskavo smo preveril i k ateri standardi menedžmenta kakovosti in model a odličnosti vpliv ajo na dejavnike družbene odgovornosti , k ako njihov o poznavanje vpliva na izboljševanje izidov poslovanja, na večji ugled, na dolgoročni razvoj in rast organizacije v družbenem okolju , kakšen vpliv ima pri tem intelektualni kapital organizacije in k a kšen bi lahko bil priporočljiv model družbeno odgovornega ravnanja organizacije pri uresničevanju celovitosti in soodvisnosti družbene odgovornosti za srednje - velike in velike gospodarske družbe na področjih izvajanja tržnih storitev . Namen: Namen raziskave je bil teoretično raziskati razsežnosti družbene odgovornosti in z njo povezane standarde menedžmenta kakovosti in modela odličnosti, ugotoviti vpliv izbranih poslovnih modelov menedžment a na uresničevanje družbeno odgovornega ravnanja ter izpolnjevanja poslanstva in vizije ter smotrov in ciljev za dolgoro čno rast in razvoj organizacije. V okviru raziskave smo analizirali 3 9 2 bibliografskih enot strokovne literature in virov s področja družbene odgovornosti, integracije standardov menedžmenta , modela odličnosti EFQM in modela učeče se organizacije ter vpliva intelektualnega kapitala na poslovno uspešnost organizacije . Temeljni namen doktorsk e disertacije je bil na osnovi izidov iz raziskave zasnovati izvirni M odel odličnosti družbeno odgovornega menedžmenta organizacij na področjih izvajanja tržnih storitev . Metoda: Za dosego ciljev raziskave smo uporabili metod o deskripcije, metod o povzemanja, metod o komparacij e ter metod o analize in modeliranja. V raziskavo smo vključ ili cenzus 759 registriranih srednje - velikih in velikih organizacij na področjih tržnih storitev v Republiki Sloveniji % po standardni klasifikaciji dejavnosti ( SKD 2008 ) so to dejavnost i z oznako od % D % do % N % . Za pridobivanje podatkov in informacij smo z orodjem Fluid Surveys izdelali v prašalnik , ki smo ga v elektronski obliki posredova li predstavnikom vrš nega men edžmenta v raziskavo vključenih organizacij. Izidi iz raziskave so bili statistično obdelani s programskim orodjem SPSS. Za preverjanje in potrjevanje povezav med neodvisno in izbranimi odvisnimi spremenljivkami smo uporabili modeliranje z izračunom vplivov in kovariranja med spremenljivkami , ki predstavlja j o formalno konstrukcijo modela za pojasnjevanje, uprav ljanje in napovedovanje pojava . Rezultat i : R azisk ovalni vprašalnik je v celoti izpolnilo 1 36 povabljenih anketirancev iz organizacij vseh identificiranih p odročij dejavnosti tržnih storitev v Sloveniji (panoge od % D % do % N % po SKD 2008) . Glede na o blikov ane hipoteze raziskovanja s mo potrdil i , da poznavanje in implementacija standardov menedžmenta kakovosti in model a odličnosti, določanje poslanstva in vizije ter smotrov in ci ljev menedžmenta , sistematično izvajanje aktivnosti poročanja o doseženih izidih družbene odgovornosti, vključevanje motiviranih zaposlenih v procese dela in še posebej spoštovanje smernic družbeno odgovornega ravnanja , pomembno vpliva jo za uspešnost poslo vanja organizacij v družbenem okolju. Na osnovi statistične obdelave izidov i z raziskave ter izvedenega modeliranja izbranih dejavnikov menedžmenta , smo oblikovali izvir n i M odel odličnosti družbeno odgovornega menedžmenta organizacij ( ESRM % S ) , ki vključuje načela VKEN (vrednote, kultura, etika in norme ) ter celovitost i in soodvisnost i dru žbene odgovornosti za trajnostni razvoj organizacije. Organizacija: Izidi iz raziskave bodo im eli vpliv n a menedžerje organizacij , predvsem s p repoznavanje m priložnosti za nenehno izboljševanje poslovno - organizacijskega sistema odličnosti menedžmenta in oblik komunikacije znotraj organizacije in do družbenega okolja , z upoštevanjem gradnikov družbene odgovornosti po smernicah standarda ISO 26000. Z izidi raziskave je bil p repoznan v pliv na integracijo izbranih standardov menedžmenta kakovosti in model a odličnosti in pričakovani učinki trajnega izboljševanja. To pa so lažje in celovito uresničevanje poslanstva in vizije ter smotrov in ciljev organizacije , i z boljševanje izidov poslovanja z neposrednim v pliv om na izboljševanje zadovoljstva vseh udeležencev organizacije ( npr. lastnikov, menedžmenta, zaposlenih, odjemalcev,dobaviteljev, lokalne skupnosti, države, regije in sveta ), za vse pa spoštovanje VKEN pos lovnega sodelovanja v družbenem okolju. Družba: Raziskava ima neposreden vpliv tudi na odgovorno vključevanje organizacij v družbeno okolje % prepoznavanje priložnosti za aktivno sodelovanje v družbenih akcijah ravnanja do naravnega okolja, sponzoriranja in doniranja sredstev skupinam in društvom v družbenem okolju. P repoznan je pomen r azvoj a kulture v komuniciranju , razvoj a človekovih pravic, spoštovanja etičnih načel, soodvisnosti bivanja , sodelovanja in varovanja naravnega okolja ter nasploh uveljavljan ja gradnikov družbene odgovornosti v širšem družbenem okolju. Izidi raziskave potrjujejo, da organizacije s takšnim modelom odličnosti družbeno odgovornega menedžmenta , k j er so integrirani izbrani standardi menedžment a kakovosti in odličnosti, dosegajo bol jše izide poslovanja, so usmerjene v trajnostni razvoj poslovanja in varovanja naravnega okolja, so tudi bolj odgovorne do svojih odjemalcev, do motiviranja in spodbujanja inovativnega delovanja zaposlenih ter do razvoja širšega družbenega okolja. Originalnost: Izvirna vrednost raziskave so pridob ljeni novi pogledi , znanja in informacije o konkretnem vplivu razsežnosti m odela družbeno odgovornega menedžmenta organizacij na iz boljševanje poslovne uspešnosti ter analiz a povezave m ed družbeno odgovornim ravnanjem in družbeno odgovornim poročanjem k ot izhodišče trajnostnega razvoja organizacij. Na osnovi izidov iz raziskave smo oblikovali in potrdili izvirni Model odličnosti družbeno odgovornega menedžment a ( ESRM % S ) značilen za srednje - velik e in velik e organizacij e na področjih izvajanja tržnih storitev , s katerim lahko v organizacij ah bolj uspešn o uresničujejo poslanstvo in vizijo ter smotre in cilje ter dolgoročno dosega jo odlične izide posl ovanja , z upoštevanjem celovitosti in soodvisnosti delovanja in načel VKEN v družbenem okolju. Omejitve /nadaljnje raziskovanje : V raziskavo s m o vključili le srednje - velike in velike organizacije na podr očjih izvajanja tržnih storitev . Sodelovale so praviloma bol j uspešne organizacije oz. bolj družbeno odgovorne , ki tudi imajo velik vpliv na družbeni proizvod, na poznavanje in integracijo standardov menedžmenta kakovosti in model a odličnosti. Omejitev raziskave je bila tudi v tem, da so v anketi praviloma sodelovali predstavniki vršnega menedžmenta organizacij (po ZGD uprave) z več znanja, odgovornosti in boljšega poznavanja standardov menedžmenta. V oblikovani izvirni M odel odličnosti družbeno odgovornega menedžmenta organizacij smo vključili standarde men edžmenta kakovosti, model odličnosti EFQM in model učeče se organizacije , kot splošno najbolj uporabljen e model e za pristop k integraciji poslovno - organizacijskih sistemov menedžmenta . Dejavnike družbeno odgovornega ravnanja organizacij smo vezali na načel a in gradnike družbene odgovornosti po smernicah standarda ISO 26000. Nadaljn j e možno sti raziskovanja se lahko pojavljajo na druge go s podarske dejavnosti ( npr. industrij a ) , na področjih ne pridobitnih storitvenih dejavnosti ( npr. v šolstvu , zdravstv u , sociali, javn i uprav i ipd. ), tudi v mikro in majhn ih organizacij ah ter na integracij i še drugih poslovno - organizacijskih standardov , orodij in modelov menedžmenta organizacije.
Ključne besede: družbena odgovornost, kakovost, menedžment, modeliranje, odličnost, organizacije, raziskave, tržne storitve, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 23.07.2021; Ogledov: 2150; Prenosov: 104
Celotno besedilo (3,68 MB) |
24. Model obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganja pri slovenskih poklicnih voznikih in absentizem : doktorska disertacijaFriderika Kresal, 2015, doktorska disertacija Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Kateri so najpogostejši psihosocialni dejavniki tveganja za absentizem, v kolikšni meri se pojavlja BvK pri slove nskih poklicnih voznikih kot posledica vpliva različnih psihosocialnih dejavnikov tveganja, kaj so komponente in kaj pomembni vplivni faktorji modela obvladovanja BvK? Namen: Namen doktorske disertacije je proučiti teoretična izhodišča psihosocialnih deja vnikov tveganja; ugotoviti kateri so najpogostejši psihosocialni dejavniki tveganja za absentizem; ter v kolikšni meri se pojavlja BvK pri slovenskih poklicnih voznikih kot posledica vpliva različnih psihosocialnih dejavnikov tveganja in izoblikovati gradn ike komponente obvladovanja BvK. Metoda: V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodologijo. V raziskavi je sodelovalo 275 anketirancev, poklicnih voznikov, večina moških, v povprečni starosti 41,6 let. Kot merski inštrument smo upor abili a nketni vprašalnik , ki je sestavljen iz 46 vprašanj s sledečo strukturo : (1) osnovni demografski podatki, (2) vprašanja o zadovoljstvu z delom, zasebnim življenjem, preživljanju prostega časa, pogostostjo ukvarjanja s športom, razlogi za ukvarjanje s športom, kajenju, uživanju alkohola, jemanju tablet proti bolečinam in (3) vprašanja o BvK . Statistična obdelava podatkov raziskave je bila izvedena s pomočjo programa SPSS verzija 21 in MS Excel verzija 2007, oblikovanje modela pa je bilo izvedeno s pomo čjo programa Pajek verzija 3. Glavne metode za obdelavo podatkov raziskave so bile: opisna statistika, ANOVA (analiza variance), regresijska analiza ter Pearsonov korelacijski koeficient. Rezultati: Rezultati izvedene kvantitativne raziskave so pokazali , da na BvK najbolj vplivajo dvigovanje in prenašanje težkih bremen, neprimerni delovni pogoji, slaba telesna pripravljenost, redno ponočevanje, delo v izmeni ter stres. BvK najbolj popusti po zdravilih. Na pojavnost BvK statistično značilno vplivajo nezadov oljstvo z delom, delo v izmeni in neprimerni delovni pogoji. Na absentizem pa vplivajo nezadovoljstvo z delom, nespoštljiv odnos vodstvenih delavcev do zaposlenega, neprimerni delovni pogoji, osebno nezadovoljstvo, nerazumevanje partnerja in redno ponočeva nje. Na osnovi rezultatov naše raziskave smo zasnovali teoretični model obvladovanja BvK, ki predstavlja gradnike komponent dejavnikov tveganja za nastanek BvK, in ga povezali v tri smiselne sklope: delodajalci, osebnostni dejavniki in dejavniki tveganja o sebe ter dejavniki, povezani z delom in delovnim okoljem. Gradnike komponente obvladovanja BvK smo glede na komponente dejavnikov tveganja razdelili na psihološko obravnavo, spremembo načina življenja in pravilno rokovanje z bremeni ter tako prispevali k b oljšemu in učinkovitejšemu vpogledu v problem in njegovo obravnavo. Organizacija: Pričujoča doktorska disertacija predstavlja pomemben doprinos k novim spoznanjem na področju menedžmenta in upravljanja organizacij, saj so njeni ključni doprinosi v usmerj anju zavedanja teoretikov in praktikov o pomenu zdravja na delovnem mestu in pomanjkanju poglobljene zasnove praktičnih programov holističnega zdravljenja; pojasnitev v znanstveni literaturi različno opredeljenih ožjih znanstvenih področij; pojasnitvi do s edaj še nepojasnjene holistične obravnave vpliva psihosocialnih dejavnikov tveganja na zdravje populacije poklicnih voznikov in absentizma kot posledice; začetno demonstracijo raziskovalnega področja v slovenski praksi; ter strokovnjakom ponuditi rešitve v holističnem pristopu reševanja problema obravnave dejavnikov tveganja. Družba: Postavljena so temeljna izhodišča za nadaljnje poglobljene raziskave o psihosocialnih dejavnikih tveganja za BvK, kakor pa tudi za druga sorodna področja družbe. Originalnos t: Originalnost doktorske disertacije se kaže v tem, da je obravnavana tema dokaj neraziskana, prav tako pa tudi ni izoblikovan model obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganja za preprečevanje BvK in posledično absentizma pri slovenskih poklicnih voz nikih. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitve doktorske disertacije so naslednje: (1) vsebinska in časovna omejitev pregleda teoretičnih vsebin, (2) osredotočenost le na nekatere psihosocialne dejavnike, (3) oblikovanje lastnega vprašalnika in (4) nam ensko vzorčenje. Kot omejitev lahko omenimo tudi uporabo programa za analizo omrežij Pajek, ki se je v preteklih raziskavah uporabljal predvsem na področju naravoslovnih ved in mreženja. V prihodnjih raziskavah bi bilo smiselno raziskati še druge dejavnike tveganja, ki povzročajo BvK, jih razumeti, nato pa se osredotočiti na preventivno delovanje na področju BvK pri poklicnih voznikih, saj so ti zaradi nenehnih vibracij še posebej izpostavljeni.
Ključne besede: absentizem, bolečine v križu, poklicni vozniki, preventiva, zdravje, doktorske disertacije
Objavljeno v ReVIS: 23.07.2021; Ogledov: 2372; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
25. Vpliv dejavnikov socialnega kapitala na inovacije v turistični dejavnosti : doktorska disertacijaLea-Marija Colarič-Jakše, 2015, doktorska disertacija Ključne besede: socialni kapital, inoviranje, turizem, mreženje, sodelovanje, turistične strukture, aktanti, turistični proizvodi, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 23.07.2021; Ogledov: 1840; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več... |
26. |
27. Model obvladovanja izgorelosti in življenjski slog ravnateljev, podjetnikov in ekstremnih športnikov : doktorska disertacijaJasna Lavrenčič, 2015, doktorska disertacija Ključne besede: izgorelost, prehrana, podjetniki, ravnatelji, športniki, telesna aktivnost, življenjski slog, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 23.07.2021; Ogledov: 2008; Prenosov: 79
Celotno besedilo (2,97 MB) |
28. Model amortizacije človeških virov in kakovost življenja : doktorska disertacijaDavid Bogataj, 2015, doktorska disertacija Ključne besede: delo, upokojevanje, oskrbovalna veriga, pokojninski načrt, management, kakovost, produktivnost, MRP, odločitveni model, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 23.07.2021; Ogledov: 1583; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,46 MB) |
29. Dinamični model ocenjevanja kompetenc in kompetenčnih profilov z mehko logiko : doktorska disertacijaMatej Jevšček, 2016, doktorska disertacija Ključne besede: kompetence, vedenjske kompetence, procesne kompetence, kompetentnost, ocenjevanje razvitosti kompetenc, mehka logika, ocenjevanje, modeli, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 23.07.2021; Ogledov: 1879; Prenosov: 78
Celotno besedilo (3,49 MB) |
30. |
