Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izgorelost, prehrana, podjetniki, ravnatelji, športniki, telesna aktivnost, življenjski slog, disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 828; Prenosov: 56
Celotno besedilo (2,97 MB)

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialni kapital, inoviranje, turizem, mreženje, sodelovanje, turistične strukture, aktanti, turistični proizvodi, disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 725; Prenosov: 0
Celotno besedilo (4,11 MB)

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Z raziskavo smo preveril i k ateri standardi menedžmenta kakovosti in model a odličnosti vpliv ajo na dejavnike družbene odgovornosti , k ako njihov o poznavanje vpliva na izboljševanje izidov poslovanja, na večji ugled, na dolgoročni razvoj in rast organizacije v družbenem okolju , kakšen vpliv ima pri tem intelektualni kapital organizacije in k a kšen bi lahko bil priporočljiv model družbeno odgovornega ravnanja organizacije pri uresničevanju celovitosti in soodvisnosti družbene odgovornosti za srednje - velike in velike gospodarske družbe na področjih izvajanja tržnih storitev . Namen: Namen raziskave je bil teoretično raziskati razsežnosti družbene odgovornosti in z njo povezane standarde menedžmenta kakovosti in modela odličnosti, ugotoviti vpliv izbranih poslovnih modelov menedžment a na uresničevanje družbeno odgovornega ravnanja ter izpolnjevanja poslanstva in vizije ter smotrov in ciljev za dolgoro čno rast in razvoj organizacije. V okviru raziskave smo analizirali 3 9 2 bibliografskih enot strokovne literature in virov s področja družbene odgovornosti, integracije standardov menedžmenta , modela odličnosti EFQM in modela učeče se organizacije ter vpliva intelektualnega kapitala na poslovno uspešnost organizacije . Temeljni namen doktorsk e disertacije je bil na osnovi izidov iz raziskave zasnovati izvirni M odel odličnosti družbeno odgovornega menedžmenta organizacij na področjih izvajanja tržnih storitev . Metoda: Za dosego ciljev raziskave smo uporabili metod o deskripcije, metod o povzemanja, metod o komparacij e ter metod o analize in modeliranja. V raziskavo smo vključ ili cenzus 759 registriranih srednje - velikih in velikih organizacij na področjih tržnih storitev v Republiki Sloveniji % po standardni klasifikaciji dejavnosti ( SKD 2008 ) so to dejavnost i z oznako od % D % do % N % . Za pridobivanje podatkov in informacij smo z orodjem Fluid Surveys izdelali v prašalnik , ki smo ga v elektronski obliki posredova li predstavnikom vrš nega men edžmenta v raziskavo vključenih organizacij. Izidi iz raziskave so bili statistično obdelani s programskim orodjem SPSS. Za preverjanje in potrjevanje povezav med neodvisno in izbranimi odvisnimi spremenljivkami smo uporabili modeliranje z izračunom vplivov in kovariranja med spremenljivkami , ki predstavlja j o formalno konstrukcijo modela za pojasnjevanje, uprav ljanje in napovedovanje pojava . Rezultat i : R azisk ovalni vprašalnik je v celoti izpolnilo 1 36 povabljenih anketirancev iz organizacij vseh identificiranih p odročij dejavnosti tržnih storitev v Sloveniji (panoge od % D % do % N % po SKD 2008) . Glede na o blikov ane hipoteze raziskovanja s mo potrdil i , da poznavanje in implementacija standardov menedžmenta kakovosti in model a odličnosti, določanje poslanstva in vizije ter smotrov in ci ljev menedžmenta , sistematično izvajanje aktivnosti poročanja o doseženih izidih družbene odgovornosti, vključevanje motiviranih zaposlenih v procese dela in še posebej spoštovanje smernic družbeno odgovornega ravnanja , pomembno vpliva jo za uspešnost poslo vanja organizacij v družbenem okolju. Na osnovi statistične obdelave izidov i z raziskave ter izvedenega modeliranja izbranih dejavnikov menedžmenta , smo oblikovali izvir n i M odel odličnosti družbeno odgovornega menedžmenta organizacij ( ESRM % S ) , ki vključuje načela VKEN (vrednote, kultura, etika in norme ) ter celovitost i in soodvisnost i dru žbene odgovornosti za trajnostni razvoj organizacije. Organizacija: Izidi iz raziskave bodo im eli vpliv n a menedžerje organizacij , predvsem s p repoznavanje m priložnosti za nenehno izboljševanje poslovno - organizacijskega sistema odličnosti menedžmenta in oblik komunikacije znotraj organizacije in do družbenega okolja , z upoštevanjem gradnikov družbene odgovornosti po smernicah standarda ISO 26000. Z izidi raziskave je bil p repoznan v pliv na integracijo izbranih standardov menedžmenta kakovosti in model a odličnosti in pričakovani učinki trajnega izboljševanja. To pa so lažje in celovito uresničevanje poslanstva in vizije ter smotrov in ciljev organizacije , i z boljševanje izidov poslovanja z neposrednim v pliv om na izboljševanje zadovoljstva vseh udeležencev organizacije ( npr. lastnikov, menedžmenta, zaposlenih, odjemalcev,dobaviteljev, lokalne skupnosti, države, regije in sveta ), za vse pa spoštovanje VKEN pos lovnega sodelovanja v družbenem okolju. Družba: Raziskava ima neposreden vpliv tudi na odgovorno vključevanje organizacij v družbeno okolje % prepoznavanje priložnosti za aktivno sodelovanje v družbenih akcijah ravnanja do naravnega okolja, sponzoriranja in doniranja sredstev skupinam in društvom v družbenem okolju. P repoznan je pomen r azvoj a kulture v komuniciranju , razvoj a človekovih pravic, spoštovanja etičnih načel, soodvisnosti bivanja , sodelovanja in varovanja naravnega okolja ter nasploh uveljavljan ja gradnikov družbene odgovornosti v širšem družbenem okolju. Izidi raziskave potrjujejo, da organizacije s takšnim modelom odličnosti družbeno odgovornega menedžmenta , k j er so integrirani izbrani standardi menedžment a kakovosti in odličnosti, dosegajo bol jše izide poslovanja, so usmerjene v trajnostni razvoj poslovanja in varovanja naravnega okolja, so tudi bolj odgovorne do svojih odjemalcev, do motiviranja in spodbujanja inovativnega delovanja zaposlenih ter do razvoja širšega družbenega okolja. Originalnost: Izvirna vrednost raziskave so pridob ljeni novi pogledi , znanja in informacije o konkretnem vplivu razsežnosti m odela družbeno odgovornega menedžmenta organizacij na iz boljševanje poslovne uspešnosti ter analiz a povezave m ed družbeno odgovornim ravnanjem in družbeno odgovornim poročanjem k ot izhodišče trajnostnega razvoja organizacij. Na osnovi izidov iz raziskave smo oblikovali in potrdili izvirni Model odličnosti družbeno odgovornega menedžment a ( ESRM % S ) značilen za srednje - velik e in velik e organizacij e na področjih izvajanja tržnih storitev , s katerim lahko v organizacij ah bolj uspešn o uresničujejo poslanstvo in vizijo ter smotre in cilje ter dolgoročno dosega jo odlične izide posl ovanja , z upoštevanjem celovitosti in soodvisnosti delovanja in načel VKEN v družbenem okolju. Omejitve /nadaljnje raziskovanje : V raziskavo s m o vključili le srednje - velike in velike organizacije na podr očjih izvajanja tržnih storitev . Sodelovale so praviloma bol j uspešne organizacije oz. bolj družbeno odgovorne , ki tudi imajo velik vpliv na družbeni proizvod, na poznavanje in integracijo standardov menedžmenta kakovosti in model a odličnosti. Omejitev raziskave je bila tudi v tem, da so v anketi praviloma sodelovali predstavniki vršnega menedžmenta organizacij (po ZGD uprave) z več znanja, odgovornosti in boljšega poznavanja standardov menedžmenta. V oblikovani izvirni M odel odličnosti družbeno odgovornega menedžmenta organizacij smo vključili standarde men edžmenta kakovosti, model odličnosti EFQM in model učeče se organizacije , kot splošno najbolj uporabljen e model e za pristop k integraciji poslovno - organizacijskih sistemov menedžmenta . Dejavnike družbeno odgovornega ravnanja organizacij smo vezali na načel a in gradnike družbene odgovornosti po smernicah standarda ISO 26000. Nadaljn j e možno sti raziskovanja se lahko pojavljajo na druge go s podarske dejavnosti ( npr. industrij a ) , na področjih ne pridobitnih storitvenih dejavnosti ( npr. v šolstvu , zdravstv u , sociali, javn i uprav i ipd. ), tudi v mikro in majhn ih organizacij ah ter na integracij i še drugih poslovno - organizacijskih standardov , orodij in modelov menedžmenta organizacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družbena odgovornost, kakovost, menedžment, modeliranje, odličnost, organizacije, raziskave, tržne storitve, disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 818; Prenosov: 63
Celotno besedilo (3,68 MB)

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): V 21. stoletju se je povpraševanje na trgu dela usmerilo od tistih, ki imajo znanje in izkušnje k tistim, ki se nenehno učijo. Varnost delovnega mesta p ostaja vedno manj pomembna in jo nadomešča cilj: zaposljivost . V raziskavi je opisan potencial osebnega kariernega načrta. Za uresničitev potenciala nove kariere posameznik razvija nove pristojnosti za upravljanje sebe in kariere. Namen: Namen raziskave je spoznati učinek izobraževanja o kariernem načrtu, ki bo kvantitativno in kvalitativno empirično preverjen. Izobraževanje o osebnem kariernem načrtu (neodvisna spremenljivka) je osnovano na lastnem modelu, pri katerem smo testirali odnos udeležencev do k ariere, porast njihove samozavesti in zaznavanje osebne odličnosti (odvisne spremenljivke). Z družuje zasnove in uporabo čustvenih, intelektualnih in socialnih virov posameznika. Kot cilj raziskave smo izmerili dejavnike, ki vplivajo na občutek osebne odlič nosti udeležencev izobraževanja in izdelave kariernega načrta v primerjavi s tistimi, ki se niso karierno izobraževali. Metoda: Opravili smo empirično kvantitativno in kvalitativno analizo rezultatov kariernega izobraževanja. Pri kvalitativni analizi je b ilo e mpirično gradivo , zbrano v obliki petih skupin esejev, ki so jih napisali udeleženci izobraževanja . Kvalitativna raziskava je študija analize 20 esejev. Imeli smo 5 fokusnih skupin po štiri osebe. Postavili smo paradigmatski model in oblikovali končno teorijo. Pri kvantitativni analizi smo z vprašalnikom zbrali podatke na vzorcu 272 udeležencev izobraževanja in vzorcu 273 neudeležencev izobraževanja. Testirali smo veljavnost in zanesljivost vprašalnika ter njegovo interno konsistentnost. Za analizo pos ameznih trditev smo uporabili deskriptivno statistično metodo s frekvenčno porazdelitvijo. Z bivariantno analizo smo v korelacijski matriki testirali linearno povezanost posameznih parov spremenljivk. Spearmanov koeficient korelacije % je za vsak par pokaz al, ali med njima obstaja povezanost. Pri preverjanju razlik med obema skupinama smo uporabili t - test za neodvisne vzorce. S faktorsko analizo smo ugotavljali, ali se zveze med opazovanimi spremenljivkami (ali kazalniki) lahko pojasnijo z manjšim številom posredno opazovanih spremenljivk ali kazalnikov. Primernost podatkov za faktorsko analizo smo preverili s Kaiser - Meyer - Olkinovim testom ( KMO ) in Bartlettovim testom . Rezultati: Skupina udeležencev izobraževanja ima višje vrednosti M = od 3, 55 do 4, 53 pri kazalnikih vseh treh odvisnih spremenljivk v primerjavi s skupino neudeležencev izobraževanja M = od 2, 29 do 3,38 . Bivariantna analiza kaže pri udeležencih izobraževanja na sredn je močno pozitivno povezanost med odnosom do kariere in samopodobo (Spe armanov korelacijski koeficient % je 0,465), srednje močno povezanost med odnosom do kariere in zaznavanjem osebne odličnosti (Spearmanov korelacijski koeficient % je 0,340) in zelo moč no pozitivno povezanost med samopodobo in zaznavanjem osebne odličnosti ( Spe armanov korelacijski koeficient % je 0,65) . S t - testom smo preverjali, če se aritmetičn e sredin e M obeh skupin za vse tri spremenljivke med seboj statistično pomembno razlikujeta : Pri udeležencih izobraževanja je pri vseh treh odvisnih spremenljivkah: M > 4,03. Pri neudeležencih izobraževanja je pri vseh treh odvisnih spremenljivkah: M < 2, 8 4 . Na osnovi rezultatov lahko potrdimo vse tri hipoteze, ki smo jih postavili na začetku razi skave. Organizacija: Ugotovitve raziskave bodo uporabne v kariernem menedžmentu kot procesu planiranja in pri oblikovanju napredovanja posameznikov znotraj organizacije v skladu s potrebami organizacije in željami, možnostmi, znanjem, spretnostmi ter spos obnostmi posameznika. Družba: Ljudje, ki bodo izdelali osebni karierni načrt , bodo v večji meri sposobni skrbeti za svojo zaposljivost. Ugotovitve disertacije bodo praktično uporabne tudi za lažje zaposlovanje v primeru brezposelnosti . S kariernim izobra ževanjem ter izdelavo kariernega in poslovnega načrta bodo brezposelni hitreje na šli ustrezno obliko dela s samozaposlitvijo . Na drugi strani pa pomaga zaposlenim, da se izognejo kariernemu prelomu , ki vodi v brezposelnost in ga nadomestijo z načrtovanim k ariernim prehodom , ki ponuja različne vzorce karier. Originalnost: Karierni načrt kot gradnik osebne odličnosti zgrajen na podlagi modela kariernega izobraževanja z vgrajenimi elementi nevrolingvističnega programiranja, potrjenimi v okviru najnovejših raz iskav nevroznanosti, predstavlja novost in še ne dovolj raziskano področje. Raziskava predstavlja izvirni prispevek in daje nova spoznanja, temelječa na rezultatih raziskav, ki opozarjajo na nove paradigme razumevanja kariere in pomena njenega načrtovanja kot motiva odličnosti. Za karierno načrtovanje smo za razvoj in dosego osebne odličnosti uporabili nevrolingvistično programiranje, ki se je izkazalo kot učinkovito orodje. Udeleženci izobraževanja so prevzeli nadzor nad svojim življenjem, pridobili visok o stopnjo samozaupanja in samozavesti ter zaznali svojo osebno odličnost. Omejitve raziskave: V raziskavi smo se omejili na raziskovanje vpliva kariernega izobraževanja na odnos do kariere, porast samozavesti in zaznavanje osebne odličnosti udeležencev in neudeležencev konkretnega izobraževanja. Nismo raziskovali razvoja njihove prihodnje kariere. Prav tako nismo raziskovali poslovne uspešnosti izobraževancev po zaključku izobraževanja. Nadaljnje raziskovanje: Potencialnim raziskovalcem podajamo predlog e nadaljnjega raziskovanja na tem področju: Spremljanje razvoja prihodnje kariere udeležencev kariernega izobraževanja z metodo kvalitativne analize. Modeliranje njihovega ravnanja z orodji nevrolingvističnega programiranja bi pokazalo vrsto veščin, na kat erih je lahko osnovan sistem kariernega izobraževanja zaposlenih na vseh nivojih v podjetjih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izobraževanje, kariera, načrtovanje, odličnost, prelom, zaposljivost, disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1253; Prenosov: 87
Celotno besedilo (3,11 MB)

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Osnovno vprašanje je, kako modelirati konflikt, ki upošteva interakcijo med konfliktom in zunanjimi zainteresiranimi? Namen: Primarni namen disertacije je definicija in razvoj generičnega modela konflikta, ki vključuje interakcijo med konfliktom in njegovo okolico. Disertacija se omejuje na znotraj organizacijske konflikte. Metoda: Za modeliranje dinamike konflikta je uporabljena paradigma sistemske dinamike. Ni neobičajno, da se izbere paradigma sistemske dinamike za modeliranje organizacijskih problemov. Po kratkem pregledu teorij konfliktov, relevantnih za njihovo dinamiko, je napravljen povzetek, poimenovan izhodiščna teorija. Konflikt je opredeljen kot destruktivna , ne funkcionalna interakcija med akterji. Konflikti nastanejo iz zaznavanja nezdružljivosti ciljev, interesov, vrednot, verovanj, preferenc itd ., ki se zrcalijo v sovražnih čustvenih stanjih akterjev. Težo konflikta lahko opredelimo kot raven teh čustvenih stanj. Obravnavana je metodologija razvoja kvalitativnih modelov sistemske dinamike, ki smo jih poimenovali 'modeli zaključenih zank', poznani tudi kot diagrami zaključenih zank. Predstavljen je kvalitativni generični model konflikta z interakcijo z okoljem. Obravnavani so kvantitativni dinamični modeli konflikta. Več pozornosti je posvečene trem modelom: Richardsonovemu modelu oboroževalne tekme, modelu interakcije med zakonskimi pari, ki so ga razvili Gottman, Murray in sod ter modelu skupinskih interakcij Colemana in sod. Najprej smo postavili kvantitativni model izoliranega konflikta . Model izhaja iz modela Colemana in drugih, toda je modificiran v skladu z izhodiščno teorijo. Model je predstavljen z dvema nelinearnima diferencialnima enačbama in tudi kot nivo-tok model. Vedno obstaja zakasnitev med dogodki v procesu (konfliktu) ter zavedanjem in reakcijo zunanjih zainteresiranih akterjev, v našem primeru menedžmenta. Kot zakasnitev je v modelu implementirano glajenje tretje stopnje. Postavljeni sta dve vprašanji: Kako menedžment vpliva na konflikt, in kako modelirati ta vpliv? S stališča modeliranja sta dve možnosti. Prva je, da menedžment vpliva na oba akterja s ciljem, da se zmanjša čustvena raven sovražnosti akterjev. Druga možnost je, da se odloči spremeniti vedenjske značilnosti akterjev. Iz teh dveh možnosti izhajata dva različna modela. Oba sta v disertaciji predstavljena. Za modeliranje odločanja in reagiranja menedžmenta je izbran sistem mehkega odločanja. Pozornost je posvečena modeliranju mehkega odločanja z orodji sistemske dinamike. Rezultati: Rezultati simulacije kažejo, da dinamika (časovno obnašanje) modelov, ki smo jih razvili, ni v nasprotju s teorijami na osnovi katerih so modeli postavljeni. Organizacija: Modeli dajejo vpogled v 'notranjost' dinamike znotraj-organizacijskih konfliktov. Ta pogled je bistven za razumevanje osnovnih mehanizmov, ki poganjajo konflikte in tudi kako jih uspešno reševati. Modeli prispevajo k povečanju veščin uspešnega reševanja konfliktov. ii Družba: Predstavljena struktura generičnega kvantitativnega dinamičnega modela konflikta v interakciji z organizacijskim okoljem je veljavna tudi za konflikte na drugih ravneh, od med osebnega do meddržavnega nivoja. Originalnost: Metodologija razvoja organizacijskih modelov, ki te melji na paradigmi sistemske dinamike, je poznana. Računalniški modeli sistemske dinamike, ki so zasnovani na sistemih diferencialnih enačb, lahko vključujejo tudi stohastične in mehke spremenljivke. V disertaciji smo postavili model konflikta kot model sistemske dinamike in ga povezali z modelom sistema mehkega upravljanja, ki je zasnovan na paradigmi mehke logike. Tako smo dobili hibridni model mehke logike in sistemske dinamike. Model sistema mehkega odločanja v tem hibridnem modelu smo opredelili kar se da aksiomatično. Jasno je pokazana plastna struktura modela. Vsako plast je mogoče širiti ali pa spremeniti algoritme ne glede na druge plasti. To je inovativen pristop pri modeliranju dinamike konfliktov. S tega vidika disertacija prispeva k razvoju metodologije hibridnih sistemov sistemske dinamike in mehke logike. In konkretno tak hibridni generični model konflikta po našem vedenju še ne obstaja. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: V disertaciji so predstavljene predpostavke modela. Ena od teh je, da so parametri konstante. Popolnoma je odprto vprašanje, kako določati vrednosti parametrov, iz opazovanja konkretnega modela. Predstavljeni modeli predpostavljajo samo enega zunanjega zainteresiranega (menedžment). Konflikti na drugih ravneh družbe imajo več kot enega zunanjega zainteresiranega in tudi nima vsak od njih interesa rešiti konflikta. To prav posebej velja za mednarodne konflikte. Model je lahko razširjen v različnih smereh.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: konflikt, nivo-tok modeli, zaključene zanke, sistemska dinamika, sistem mehkega odločanja, organizacijske zakasnitve, glajenje tretjega reda, tretji red, disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 702; Prenosov: 67
Celotno besedilo (5,12 MB)