1. Pridelava krompirja z uporabo fitofarmacevtskih sredstev v neugodnih vremenskih razmerahDrago Papler, 2014 Opis: Krompir je bil na Slovensko razširjen v času Habsburške monarhije, ko je cesarica Marija Terezija z odlokom o obveznem pridelovanju krompirja rešila pokrajino lakote in hkrati poskrbela za jed - pražen krompir. Šenčur je znan po pridelavi krompirja, kar simbolizira tudi spomenik cesarici Mariji Tereziji s krompirjem postavljen sredi Šenčurja. V Sloveniji je bilo leta 2013 pridelano 62.155 ton krompirja na 3.307 ha obdelovalnih površin; hektarski donos je bil 18,79 ton oziroma 6,85 odstotnih točk manj glede na povprečje pridelka 1991-2013. Največji donos krompirja je bil 26,42 ton/ha leta 2011, najmanjši pa 12,10 ton/ha leta 1992. Obdelovalne površine za krompir so se v obdobju 1991- 2013 zmanjšale za 74,7 %, količine pridelanega krompirja pa so se zmanjšale za 65,7 %. Krompir raste do pet mesecev in ga je v tem času potrebno z varstvom in zatiranjem pred pleveli, pred plesnijo, pred črno listno pegavostjo, pred koloradskem hrošču in pred listnimi ušmi zaščititi. V ta namen se uporablja fitofermacevtska sredstva. Spremljali smo meterološke podatke in sledili postopku tretiranja s fitofarmacevtskimi sredstvi pri zatiranju bolezni in škodljivcev pri rasti krompirja v letu 2013, ko je bilo nenormalno mokro. Na rast in pridelek krompirja vplivajo tla, temperatura, dolžina dneva, relativna vlaga in padavine. Za rast in pridelek krompirja je pomembno pravočasno učinkovito ukrepanje s fitofarmacevtskimi sredstvi za varstvo rastlin pred pleveli in škodljivci.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: krompir, fitofarmacevtska sredstva, Slovenija, hektarski donos, statistične analize
Objavljeno: 30.03.2020; Ogledov: 1742; Prenosov: 0 |
2. |
3. |
4. |
5. Predstavitev nepremičnine kot investicijske priložnostiMarcella Madon, 2021 Opis: V diplomski nalogi je predstavljena investicijska priložnost, in sicer zemljišče s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem in plačanim komunalnih prispevkom, na katerem je možno graditi poslovno stavbo, česar v Ljubljani zelo primanjkuje in nepremičninski trg kar kliče po tovrstnih gradnjah. Investicijska priložnost je predstavljena v vseh pogledih, tako urbanistično kot ekonomsko, saj je vljučen izračun stroškov izgradnje in izračun donosa od najemnin. Velik del raziskovanja je namenjen ugotavljanju stanja na našem nepremičninskem trgu in potrebam nepremičninskega trga po takem projektu. Ugotovitve so, da trg nujno potrebuje take projekte, saj v Ljubljani izrazito primanjkuje novih sodobnih poslovnih prostorov. Drugi del raziskave je namenjen raziskovanju prednosti in slabosti investiranja v nepremičninske projekte. Na koncu je strnjena ugotovitev, da kljub nekaj krepkim slabostim še vedno prevladujejo prednosti in da investitor z investiranjem v ta projekt ne more narediti napake, saj je povpraševanje zagotovljeno. Predstavljen je tudi proces vrednotenja; lastnosti, ki bistveno vplivajo na rezultat, ter način, kako se izvede tržna primerjava in analiza trga. Predstavljene pa so tudi ključne faze projekta in vplivni udeleženci na projektu. Čeprav je povpraševanje po najemu pisarn v Ljubljani zagotovljeno, pa obstaja eno vprašanje, na katerega trenutno žal nihče ne zna odgovoriti, in sicer kaj nas v prihodnosti čaka zaradi trenutne Covid-19 krize in kakšne udarce bo na trgu pustila. Morda v povpraševanje na trgu ne bo krepko posegala, lahko pa ga bistveno ohromi
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: investicija, nepremičnina, preračun stroškov, donos, analiza trga
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1026; Prenosov: 100
 Celotno besedilo (2,19 MB) |
