Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Nezakoniti izbris 1992 : diplomsko delo
Tanja Mićić, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bom predstavila izvedbo izbrisa in njegove posledice. Državljani nekdanje republike SFRJ so se leta 1992 znašli ilegalno v Republiki Sloveniji zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Izbris iz registra je botroval izgubi in kršenju številnih človekovih pravic, ki jih bom navedla in opisala v diplomskem delu. Skozi diplomsko delo bom predstavila mednarodno stališče o zadevi in odločanje Ustavnega sodišča ter Evropskega sodišča za človekove pravice. Namen diplomskega dela je opisati zgodovinsko ozadje, ki je v veliki meri vplivalo na izbris, sam proces izbrisa, predstaviti pravne temelje novonastale Republike Slovenije in na koncu utemeljiti in predstaviti odločitve sodišč, ki so odločala o zadevi. Kot glavne vire pri obravnavanju teme bom uporabljala predvsem Ustavo RS, zakone, kot so Zakon o tujcih, Zakon o socialnem varstvu, Zakon o državljanstvu Republike Slovenije, Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb, Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivališča, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, in mednarodne pravne vire, kot so Splošna deklaracija človekovih pravic, Listina evropske unije o temeljnih pravicah, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah. Problem izbrisanih je utemeljilo in rešilo Evropsko sodišče za človekove pravice, saj je uredilo njihov pravni položaj v Republiki Sloveniji in s sodbo vzpostavilo odškodninsko shemo. Primer izbrisanih velja za pomemben primer v sodni praksi, predvsem na področju podeljevanja in urejanja državljanstva.
Ključne besede: izbrisani, državljanstvo, suverenost, nezakonitost, kršenje človekovih pravic, Ustavno sodišče, ESČP
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 223; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (340,86 KB)

2.
Pridobitev slovenskega državljanstva z naturalizacijo na podlagi 12. člena ZDRS : magistrsko delo
Erika Fabjan, 2023, magistrsko delo

Opis: Vprašanje pridobivanja državljanstva je prepuščeno avtonomnemu urejanju držav, te so pri urejanju tega področja omejene le z mednarodnopravnimi običaji in načeli. Zakon o državljanstvu Republike Slovenije je temeljni pravni vir, ki ureja načine pridobitve slovenskega državljanstva. Ta v 10. in 12. členu določa pridobitev slovenskega državljanstva z redno naturalizacijo oziroma z naturalizacijo z olajšavami. V skladu z določbami 12. člena ZDRS so do pridobitve slovenskega državljanstva z naturalizacijo z olajšavami upravičeni le slovenski izseljenci in njihovi potomci, nekdanji državljani Slovenije, zakonci slovenskih državljanov, polnoletni tuji državljani, ki so se rodili v Sloveniji in že od rojstva dalje živijo v Sloveniji, begunci, apatridi in tujci z najmanj visokošolsko izobrazbo v Sloveniji. Te skupine prosilcev imajo pravico, da so ugodneje obravnavane, kot to določa 12. člen ZDRS, ker imajo s Slovenijo »pristno in učinkovito vez« in zatorej je takšna obravnava le določenih skupin prosilcev legitimna. V 12. členu pa ZDRS ne sledi popolnoma določbam EKD, saj slednja določa takšno ugodnejšo obravnavo tudi za otroke slovenskih staršev, ki so bili rojeni v tujini, otroke, ki so posvojeni s strani slovenskih staršev, in za osebe, ki imajo zakonito običajno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije v določenem časovnem obdobju pred njihovim 18. letom. Poleg tega ZDRS v 3. odstavku 12. člena omenja le osebe, ki so poročene s slovenskim državljanom, in s takšnim urejanjem krši 14. člen EKČP, saj onemogoča pridobitev slovenskega državljanstva po 12. členu zunajzakonskim partnerjem. Olajšave pri pridobitvi slovenskega državljanstva se nanašajo predvsem na skrajšano dobo dejanskega prebivanja v Sloveniji, na spregled pogoja o odpustu iz dosedanjega državljanstva in spregled pogoja o predložitvi dokazila o znanju slovenskega jezika. Pri tem iz sodne prakse in podatkov, pridobljenih z Ministrstva za notranje zadeve, izhaja, da je največ prosilcev po 12. členu zavrnjenih zaradi neizpolnitve zahtevanega pogoja dejanskega neprekinjenega prebivanja in zaradi nezadostnih sredstev za preživljanje.
Ključne besede: državljanstvo, naturalizacija z olajšavami, Zakon o državljanstvu Republike Slovenije, Evropska konvencija o državljanstvu, diskriminacija, pogoji
Objavljeno v ReVIS: 28.11.2023; Ogledov: 417; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (790,64 KB)

3.
Pridobivanje državljanstva v Republiki Sloveniji z izredno naturalizacijo iz gospodarskih razlogov : diplomsko delo
Duna Puh, 2022, diplomsko delo

Opis: Državljanstvo se odraža kot pripadnost in povezanost določene osebe z državo, ta vez pa je lahko različnih oblik. Državljanstvo se v Republiki Sloveniji lahko pridobi po rodu, z redno naturalizacijo ali z izredno naturalizacijo, če je sprejem osebe v državljanstvo v interesu države. Eden izmed možnih razlogov je gospodarski interes, ki pa je v slovenskem sistemu opredeljen bolj opisno, saj Slovenija ne ponuja konkretnega programa za podelitev državljanstva na podlagi investicije, kakor to ponujajo nekatere druge države članice Evropske unije. Z deskriptivno metodo opišemo slovenske zahteve in postopke pridobitve državljanstva z izredno naturalizacijo, predvsem z uporabo pravnih virov, z analitično metodo pa za poglobljeno raziskavo tega področja opravimo primerjalno analizo Irske in Cipra, saj sta to dve primerljivi državi znotraj Evropske unije. Program podelitve državljanstva na podlagi investicije na Cipru je zanimiv, ker nazorno predstavlja možna tveganja in pomen učinkovitega nadzora nad njimi ter posledice njihovega slabega obvladovanja (ukinitev programa), medtem ko ima Irska uveljavljen program podelitve dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi investicije in lahko predstavlja dober zgled Sloveniji. Na koncu na podlagi ugotovitev podamo predloge sprememb oziroma izboljšav, ki bi jih Slovenija lahko naredila na tem področju, saj menimo, da bi z uvedbo podobnega programa, kakor ga ponuja Irska, lahko pripomogla h gospodarskemu razvoju države zaradi prihodkov iz naslova tujih investicij.
Ključne besede: državljanstvo, izredna naturalizacija, gospodarski razlogi, tuje investicije, program CBI, program RBI, državljanstvo EU
Objavljeno v ReVIS: 13.01.2023; Ogledov: 670; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

4.
Državljanstvo Evropske unije v novejši sodni praksi Sodišča Evropske unije : diplomsko delo
Tadeja Belcl, 2021, diplomsko delo

Opis: Državljanstvo Evropske unije, ki je bilo institucionalizirano z Maastrichtsko pogodbo, nadgrajuje nacionalno državljanstvo. Vsak državljan države članice je torej hkrati državljan Evropske unije. Iz tega koncepta izhajajo različne pravice in dolžnosti, ki jih moramo spoštovati tako državljani Unije kot njene države članice. Za pravno ureditev državljanstva Evropske unije sta pomembni primarna in sekundarna zakonodaja Evropske unije. To diplomsko delo pa ne spregleda obsežne sodne prakse Sodišča Evropske unije, na podlagi katere se je koncept državljanstva Evropske unije od uvedbe spreminjal in dopolnjeval praviloma v okviru postopka predhodnega odločanja. Na odločitve Sodišča Evropske unije in s tem na oblikovanje njegove sodne prakse ima po tem, ko je postala decembra 2009 pravno zavezujoča, pomemben vpliv tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Državljanstvo Evropske unije in pravice, ki izhajajo iz tega koncepta, nam omogočajo boljše in kakovostnejše življenje tako poklicno kot zasebno, ne glede na to, ali smo v domači državi ali državi gostiteljici.
Ključne besede: državljanstvo Evropske unije, Sodišče Evropske unije, sodna praksa, zakonodaja Evropske unije, pravice
Objavljeno v ReVIS: 04.07.2022; Ogledov: 807; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (763,62 KB)

5.
Pridobitev državljanstva po izredni naturalizaciji : diplomsko delo
Veronika Jarc, 2021, diplomsko delo

Opis: Pridobitev državljanstva po izredni naturalizaciji je eden izmed rednih in veljavnih načinov pridobitve slovenskega državljanstva. Gre za pridobitev državljanstva na podlagi prošnje posameznika. Vsaka država suvereno odloča, kakšna merila bo postavila za takšen način pridobitve državljanstva. Glavna razlika v primerjavi z redno naturalizacijo je ta, da mora država imeti korist od prosilca, ter tudi, da gre pri izredni naturalizaciji za lažje pogoje pridobitve državljanstva kot pri redni, saj se ne zahteva dolge dobe prebivanja v državi in še nekaterih ostalih pogojev, ki v veliko primerih posamezniku otežujejo pridobitev državljanstva. Sprejem posameznika v državljanstvo mora koristiti državi iz nacionalnih, znanstvenih, gospodarskih, kulturnih ali podobnih razlogov. Izredna naturalizacija je mogoča za polnoletne osebe, ki s svojo dejavnostjo pripomorejo k mednarodnemu ugledu države. V diplomski nalogi bomo z deskriptivno metodo opisali sam postopek in morebitne posebnosti instituta izredne naturalizacije, koliko je država dolžna upoštevati mednarodna pravila pa tudi, kaj se zgodi s primarnim državljanstvom posameznika. Na koncu pa se bomo osredotočili na tako imenovano »prodajo« državljanstva, ki je dvignila veliko prahu, še posebno na ravni Evropske unije, kar je seveda upravičeno, saj ti posamezniki tako pridobijo tudi državljanstvo Unije in s tem prosto gibanje znotraj le-te
Ključne besede: izredna naturalizacija, državljanstvo, državljanstvo EU, prodaja državljanstva, dvojno državljanstvo
Objavljeno v ReVIS: 24.02.2022; Ogledov: 1371; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (460,79 KB)

6.
Kulturni, ekonomski in politični vidik globalizacije v Sloveniji : zaključno delo
Klavdija Grofelnik, 2013, diplomsko delo

Ključne besede: globalizacija, migracije, državljanstvo, zaposlovanje, tujci
Objavljeno v ReVIS: 20.01.2021; Ogledov: 1685; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (902,60 KB)

7.
8.
9.
10.
Ureditev dvojnega državljanstva v slovenskem pravnem redu : diplomsko delo
Urška Skočir, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bom bolj podrobno predstavila tematiko o ureditvi dvojnega državljanstva v slovenskem pravnem redu. V uvodu obravnavam pojem državljanstva, njegovo pridobitev in prenehanje v Republiki Sloveniji. Bolj poglobljeno preučujem dvojno državljanstvo in ga primerjam z nekaterimi državami EU. V zaključku navajam še odločbo Ustavnega sodišča. S pojmom državljanstva lahko označimo pripadnost posameznika določeni državi. Gre za lojalnost dvosmerne narave, ko ima državljan določene dolžnosti do države, prav tako pa jih ima država do državljana.Odnos posameznikov do dvojnega državljanstva se je skozi stoletja spreminjal.Prve dokumente na temo državljanstva smo lahko zasledili že v antičnih državah, nove smernice pa smo dobili v času francoske revolucije. V 19. in 20. stoletju se je koncept državljanstva razvijal v različnih smereh. Haaška konvencija iz leta 1930 je bila tista, ki je prva razglašala načelo, da bi bilo čim manj oseb brez državljanstva, hkrati pa je bila podlaga za "Konvencijo iz leta 1963", ki je temeljila na enojnem državljanstvu. Dvojno državljanstvo skoraj nikoli nima pozitivnega vpliva, saj si dve državi lastita pravico do izpolnjevanja državljanskih obveznosti. Velika večina evropskih držav se zavzema zato, da ne bi prihajalo do oseb brez državljanstva in oseb z dvojnim državljanstvom. Zaradi vojn, ekonomskih in drugih razlogov bo v prihodnosti več migracij ljudi, posledično se bo povečalo število dvojnih državljanstev na podlagi naturalizacije.
Ključne besede: državljanstvo, dvojno državljanstvo, Haaška konvencija (1930), migracije, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 26.07.2018; Ogledov: 4272; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh