1. |
2. |
3. |
4. |
5. Preprodaja prepovedanih drog v okviru hudodelske združbe in odvzem premoženjskih koristiMedina Radončič, 2020 Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko odvzema premoženjskih koristi, ki so nastale zaradi preprodaje prepovedanih drog. Namen dela je analizirati ZOPNI in prikazati problematiko konkretno s posameznimi sodnimi primeri. Preprodaja prepovedanih drog je kaznivo dejanje, ki je najpogosteje izvedeno. Opisano je v členih 186 in 187 KZ-1. Gre za problematiko družbe, ki ne bo nikoli izkoreninjena, vzrok pa leži tudi v finančni koristi, saj gre za izjemno donosen posel. Pojavlja se vprašanje, kako preprečiti skritim vodjem hudodelskih združb skrivanje pred zakonom, saj ponavadi roka pravice do njih in njihovega premoženja ne seže. To pomembno vprašanje skuša urediti ZOPNI, ki si prizadeva v okviru finančne preiskave odvzeti premoženje nezakonitega izvora. Sam zakon pa je sprožil številne dileme in razhajanja v mnenju glede protiustavnosti določenih členov med pravno stroko. Magistrsko delo prikazuje tudi zanimivost, kaj se je zgodilo s premoženjem javnosti bolj znanim obrazom, ki so vodili večje hudodelske združbe. Ker pa želijo preprodajalci drog obiti zakon in še naprej služiti, prihaja do zlorab s prekurzorji oziroma predhodnimi sestavinami. Nadzor opravljajo policija, carina in Urad Republike Slovenija za kemikalije, ki skušajo preprečiti zlorabo predhodnih sestavin
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prepovedane droge, preprodaja, hudodelska združba, ZOPNI, odvzem premoženja
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 1264; Prenosov: 100
 Celotno besedilo (1016,70 KB) |
6. Vpliv trgovine s prepovedanimi drogami na nacionalno varnost in varnost Evropske unijeDavorin Toš, 2021 Opis: Kriminaliteta na področju drog je problematika, s katero se moramo ukvarjati tako na nacionalni ravni kot na ravni EU, saj droge vplivajo na vsa področja našega življenja. Magistrsko delo opredeljuje problematiko prepovedanih drog na območju EU in prilagajanje držav trgu s prepovedanimi drogami. V magistrskem delu smo preučili pojme, kot so varnost, nacionalna varnost, organiziran kriminal in prepovedane droge. V nadaljevanju smo opredelili vlogo organov pregona v boju zoper droge in spoznali problematiko, ki jih pri tem ovira. Organi pregona, ki se bojujejo z nezakonito trgovino s prepovedanimi drogami, se srečujejo z vse večjo iznajdljivostjo storilcev kaznivih dejanj, saj ti za storitev tovrstnih dejanj uporabljajo informacijsko tehnologijo, katera jim omogoča mednarodne povezave, ki so težko izsledljive. Organe pregone pri njihovem delu ovira tudi zakonodaja, ki dopušča zelo malo manevrskega prostora pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj trgovine s prepovedanimi drogami. V študiji primerov dekriminalizacije konoplje v Španiji, na Portugalskem in Nizozemskem je bilo ugotovljeno, da bi bil za Republiko Slovenijo najprimernejši model Španije, ki omogoča gojenje in uživanje konoplje v zasebnih prostorih. Pri tem bi morali vzpostaviti učinkovit sistem nadzora nad trgovino s konopljo na nezakonitem trgu. Preučili smo kanadski model legalizacije konoplje, ki je prinesel pozitivne učinke na gospodarstvo in proračun, vendar zaradi še kratkega obdobja legalizacije ni vidnega učinka na javno zdravje in vpliva na nezakoniti trg konoplje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kazniva dejanja, droge, legalizacija, dekriminalizacija, policijski postopki
Objavljeno: 28.01.2022; Ogledov: 888; Prenosov: 125
Celotno besedilo (1,53 MB) |
7. Vpliv zdravljenja zasvojenosti na osebno rast uporabnikov v terapevtski skupnosti društva projekt človek – sopotnicaNastja Primožič, 2021 Opis: Temo diplomske naloge zasvojenost smo izbrali, ker se nam zdi precej aktualen problem današnjega časa. Z zasvojenostjo se zaradi različnih dejavnikov srečuje vsak dan več ljudi. Posamezniki, ki se zavejo problema zasvojenosti, se pogosto odločijo, da pomoč poiščejo v neprofitnih organizacijah, namenjenih zdravljenju zasvojenosti. V diplomski nalogi preverjamo, kako zdravljenje zasvojenosti v terapevtski skupnosti Sopotnica vpliva na osebno rast uporabnikov. Preverili smo, kako so se spreminjale delovne navade, strategije reševanja problemov in počutje uporabnikov tekom zdravljenja. Vzorec raziskave predstavljajo trije uporabniki, ki so v terapevtsko skupnost vključeni že najmanj deset mesecev. Uporabnike, ki imajo za sabo že nekajmesečno bivanje v skupnosti, smo izbrali z namenom, da bi preverili kakšne spremembe so dosegli od začetka zdravljenja do danes. Kot metodo raziskovanja smo uporabili intervju. Ugotovili smo, da kljub težkim začetkom v skupnosti, uporabniki vidijo in cenijo svoj napredek. Vsi sodelujoči v raziskavi poročajo o drastičnem izboljšanju počutja, boljšem spoprijemanju s problemi ter dobro izoblikovanimi delovnimi navadami. Intervjuvanci poročajo, da jim je zdravljenje v terapevtski skupnosti omogočilo globlji pogled vase. Poleg tega so se prvič soočili s samorazkrivanjem s pomočjo terapevtov v skupnosti. V terapevtski skupnosti so s souporabniki vzpostavili pristen, odprt in zaupanja vreden odnos. Po njihovem mnenju jih je program terapevtske skupnosti dobro pripravil za reintegracijo v družbo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zasvojenost, odvisnost, droge, terapevtska skupnost, osebna rast, počutje, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 643; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,43 MB) |
8. Terapevtski dejavniki skupine v visokopražnih programih, namenjenih uporabnikom prepovedanih drogAleksandra Vasiljević, 2022 Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri terapevtski dejavniki skupine so najvišje ocenjeni po pomembnosti po mnenju uporabnikov v visokopražnih programih Društvo Projekt Človek in Zavod Pelikan – Karitas in ali se pomembnost posameznega terapevtskega dejavnika skupine razlikuje glede na fazo zdravljenja ter vrsto programa, v katerem so uporabniki. Za namene raziskovanja smo izvedli kvantitativno raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika. Uporabili smo prilagojen Q-sort vprašalnik avtorja Irvina D. Yaloma. Vprašalnik smo priredili s pomočjo dodajanja Likertove lestvice in dodatnega vprašanja, kjer nas je zanimalo, kako pomembna je skupina za uporabnike pri njihovem procesu zdravljenja. Anketiranci trditev, napisanih na karticah, niso razvrščali po kupčkih, kot je to značilno za metodo Q-sort. Vprašalnik je rešilo 32 uporabnikov iz dveh slovenskih visokopražnih programov – Društva Projekt Človek (n = 13) in Zavoda Pelikan – Karitas (n = 19). Uporabniki so bili v času anketiranja vključeni v zdravljenje od enega meseca pa vse do dveh let. Najpomembnejši terapevtski dejavniki skupine po mnenju uporabnikov so bili katarza (M = 22,75; SD = 2,59), skupinska kohezivnost (M = 22,19; SD = 2,22) in medosebno učenje – iznos (M = 21,53; SD = 2,44). Najmanj pomembni terapevtski dejavniki skupine po mnenju uporabnikov v visokopražnih programih pa so bili vodenje (M = 19,75; SD = 3,26), altruizem (M = 18,25; SD = 2,09) in identifikacija (M = 15,69, SD = 3,87). Statistična analiza je pokazala, da se pomembnost posameznega terapevtskega dejavnika skupine ne razlikuje glede na fazo zdravljenja, v kateri so uporabniki. Pri analiziranju zadnjega raziskovalnega vprašanja o tem, ali se pomembnosti posameznega terapevtskega dejavnika skupine razlikuje glede na vrsto programa, v katerem so uporabniki, je statistična analiza pokazala statistične razlike pri zgolj dveh terapevtskih dejavnikih – katarzi in samorazumevanju. Na zadnje vprašanje, kako pomembna je skupina pri procesu zdravljenja uporabnikov, je 87 % vseh anketiranih uporabnikov odgovorilo, da je skupina pri njihovem procesu zdravljenja pomembna oziroma zelo pomembna.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: terapevtski dejavniki, skupinska obravnava, terapevtska skupnost, prepovedane droge, zasvojenost, komorbidnost, zdravljenje zasvojenosti, diplomske naloge
Objavljeno: 09.01.2023; Ogledov: 628; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,65 MB) |
9. IZKUŠNJE IN KVALITETA ŽIVLJENJA AKTIVNEGA UPORABNIKA PREPOVEDANIH DROGAjda Urbanc, 2023 Opis: Diplomska naloga se osredotoča na zapleteno in večplastno naravo uporabe prepovedanih drog, natančneje na izkušnje in kakovost življenja aktivnih uporabnikov prepovedanih drog. Preverjamo njihove izkušnje in doživljanje ob prvi uporabi ter ob trenutni uporabi drog. Prav tako ugotavljamo, kako aktivna uporaba prepovedanih drog vpliva na kakovost življenja zasvojencev in skušamo prepoznati morebitne spremembe kakovosti življenja, ki jih zasvojenost prinaša.
V teoretičnem delu s pomočjo strokovne literature podrobno opišemo zgodovino prepovedanih drog, opredelitve, pomen izrazov in klasifikacijo prepovedanih drog. Izhajajoč iz konteksta uporabe prepovedanih drog v Sloveniji smo podrobneje opisali šest najbolj razširjenih prepovedanih drog, in sicer heroin, kokain, amfetamin, LSD, konoplja in ekstazi (MDMA). V nadaljevanju natančno predstavimo dejavnike tveganja in posledice, povezane z njihovim uživanjem in hkrati razpoložljive zdravstvene in socialne mehanizme odzivanja, namenjene reševanju izzivov, povezanih z zlorabo drog. Posledice prežemajo različna področja naše družbe. Ob dejstvu, da so vse snovi s psihoaktivnimi lastnostmi potencialna droga, njihova zloraba in s tem povezani problemi lahko posredno ali neposredno vplivajo na vsakega posameznika. Težave se kažejo v kompleksnih političnih in socialnih problemih, kot so brezdomstvo, psihiatrične motnje, kriminaliteta mladih, povečevanje nasilja in korupcije ter ogrožanje javnega zdravja in varnosti (Evropsko poročilo o drogah 2023).
V empiričnem delu predstavimo ugotovitve kvalitativno izvedene raziskave. Podatke smo zbrali s pomočjo polstukturiranih intervjujev, ki smo jih opravili z osmimi aktivnimi uporabniki prepovedanih drog. Analiza pridobljenih podatkov ponuja poglobljeno, celovito in niansirano razumevanje različnih vidikov, ki se nanašajo na njihove doživljanje in izkušnje uživanja prepovedanih drog. Čeprav naša raziskava razgalja številne negativne posledice za kakovost njihovega življenja in medosebne odnose, razkriva tudi pozitivne izkušnje, na primer pri ustvarjalnosti.
Z raziskovanjem izzivov želimo prispevati k celovitemu razumevanju zapletenosti uporabe prepovedanih drog in njenih širših posledic za posameznike in družbo na splošno.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prepovedane droge, zasvojenost, zloraba prepovedanih drog, kokain, konoplja, MDMA
Objavljeno: 07.09.2023; Ogledov: 359; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,43 MB) |
