1. PASTI DEREGULACIJE IN LIBERALIZACIJE LETALSKEGA PROMETARoman Vozel, 2017 Opis: Slovenija je lahko ponosna na pretekli razvoj in delovanje svoje letalske družbe, in sicer od njenega nastanka do danes. Pretresale so jo mnoge gospodarske in politične turbulence, a vendar ji je nekako uspelo ohraniti dobro ime, predvsem pa svetu pokazati, da je Slovenija tudi država z lastnim letalskim prevozom.
V mednarodni skupnosti ima država svojevrsten status in politično moč, če lahko v pogajanjih nastopa ob boku drugih držav kot enakovredna letalska država. Mednarodno gledano, posebej na vse bolj globaliziranem trgu letalskega prometa je Slovenija nehote del globalnega neusmiljenega stroja s čedalje manj manevrskega prostora pri lastnih odločitvah.
Država se je iz različnih razlogov bolj ali manj vpletala v poslovanje in odločitve nacionalne letalske družbe do začetka tega stoletja, ko je ugotovila, da težje konkurira globalnemu letalskemu trgu z okostenelimi ter preživetimi gospodarskimi in političnimi dotedanjimi prijemi. Z zakonodajo si je zagotovila večinski lastniški delež, poslovanje v duhu preživetja same letalske družbe pa prepustila zakonitostim svobodnega letalskega globalnega trga. Slovenija kot uspešno vpeta država v mednarodni letalski promet z lastno nacionalno letalsko družbo se ni, tako kot ostale uspešne države, uspela izogniti procesu globalizacije; uspelo pa ji je ohraniti ime letalske družbe in njen obstoj, kar pa je mnogim državam spodletelo. Kot dolgoletni uslužbenec v več letalskih podjetjih sem bil neposredno priča njihovim prevzemom ali propadom.
V diplomskem delu predpostavljam o, da so gospodarske in politične elite z nepremišljenimi odločitvami v postopkih deregulacije in liberalizacije na vse bolj globalnem trgu letalskega prometa bistveno pripomogle k prevzemu ter stečaju nacionalnih družb. Kot potrditev te raziskave nizamo nekaj primerov vidnejših letalskih družb, ki so utrpele škodo zaradi nespametnih in premalo premišljenih odločitev vodstva letalskih družb ter neprilagajanja politik, tako gospodarskih kot političnih odločevalcev, novim tržnim zakonitostim v procesu deregulacije in liberalizacije. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: letalske družbe, letalski promet, deregulacija, liberalizacija, prevzemi, stečaji, politike gospodarskih in političnih elit Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 2949; Prenosov: 192 Celotno besedilo (855,67 KB) |
2. |
3. |
4. |
5. Ustanovitev, vodenje in nadzor družb z omejeno odgovornostjo s primerjalnopravnega vidikaMetka Brožič, 2015 Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: družbe z omejeno odgovornostjo, ustanovitev, vodenje, nadzor, primerjalna analiza, Slovenija, Nemčija, Italija, Francija, Velika Britanija Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 2871; Prenosov: 165 Celotno besedilo (514,73 KB) |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. Temeljne oblike gospodarskih družb ter davki v državah, vključenih v "16+1 iniciativo"Urška Tabaj, 2017 Opis: "Iniciativa 16+1" vključuje šestnajst držav osrednje in vzhodne Evrope ter Kitajsko, kot državo "+1". V tem dokumentu je obravnavanih vseh šestnajst držav, z izjemo Kitajske. Skozi celotno nalogo lahko bralec, na podlagi opisanih značilnosti, postopkov ustanovitve ter registracije pravnih oseb, opazi, da države poznajo več vrst gospodarskih družb.Gospodarske družbe so si v nekaterih državah dokaj sorodne, v nekaterih pa so si različne. Nekatere oblike gospodarskih družb so zelo specifične za vsako državo, so prikaz političnih smernic in družbenega razvoja, pa tudi geopolitičnih ter makroekonomskih interesov. V tej raziskavi so opisane vse temeljne oblike gospodarskih družb, podrobneje opredeljene pa so tiste, ki so zanimivejše za tuje investitorje. Primerjave davkov v različnih državah dajejo bralcu celovit vpogled v vrste davkov, njihovo višino oziroma odbitke. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: Iniciativa 16+1, pravne osebe, gospodarske družbe, tuje investicije, davki, obdavčitev Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 2338; Prenosov: 163 Celotno besedilo (2,15 MB) |