11. Vpliv družbenih omrežij na nakupno vedenje potrošnikaŠpela Šešerko, 2018 Opis: Družbena omrežja vplivajo na življenje vseh uporabnikov tako pozitivno kot tudi negativno, posredno in neposredno. Številne blagovne znamke se tega zavedajo ter vse svoje strategije orientirajo v to smer. Družbena omrežja so pogosto začetnik nakupnega procesa potrošnika, ne da bi se tega zavedal.
Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V prvem so predstavljena družbena omrežja, kako jih podjetja vključujejo v svoje delo in kako vplivajo na potrošnika ter ali se tega zavedajo. Znotraj empiričnega dela so ugotovitve pokazale, da so družbena omrežja večkrat sprožilec nakupa, še večjo vrednost pa imajo mnenjski voditelji, katerih delo večina potrošnikov ne razume v popolnosti, a jim kljub temu sledi. Skozi analizo se je pokazalo tudi to, da potrošniki veliko bolj zaupajo podjetjem z vzpostavljenimi profili na družbenih omrežjih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Družbena omrežja, nakupni proces, mnenjski voditelji, vpliv družbenih omrežij.
Objavljeno: 11.09.2018; Ogledov: 3089; Prenosov: 279
 Celotno besedilo (1,09 MB) |
12. Družbena omrežja kot vir informacijJan Ramovš, 2018 Opis: Družbena omrežja so v današnjem času zelo pomembna, uporabljamo jih za različne namene, vsako pa ima svoje prednosti in slabosti. Družbena omrežja so s pomočjo računalnika ali mobilne naprave dostopna vsem uporabnikom, potrebna je zgolj internetna povezava. Zaradi enostavnega dostopa lahko na družbenih omrežjih v zelo kratkem času najdemo veliko informacij, ki pa niso nujno verodostojne. Pojavlja se porast lažnih novic zaradi manipulacije in izkoriščanja. Skozi diplomsko nalogo bom predstavil družbena omrežja in njihov vpliv kot vir informacij na nas. Dotaknil se bom tudi lažnih novic in njihove prisotnosti v Sloveniji, kako in zakaj se širijo, kako lahko prepoznamo lažne novice ter podal nekaj primerov lažnih novic v Sloveniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družbena omrežja, informacija, vir informacij, Facebook, Twitter, lažne informacije
Objavljeno: 07.11.2018; Ogledov: 3529; Prenosov: 342
Celotno besedilo (1,21 MB) |
13. |
14. |
15. Družbena omrežja kot vir informacij v športuBlaž Ambrožič, 2019 Opis: V diplomski nalogi sem obravnaval temo, ki se nanaša na družbena omrežja kot vir informacij v športu. Živimo v času hitrega razvoja komunikacijskih tehnologij, ki nam služijo za ohranjanje odnosov in vzpostavljanje novih vezi. Ena teh so tudi v zadnjih letih zelo razširjena spletna družbena omrežja. Z razvojem interneta je po vsem svetu postala priljubljena uporaba družbenih omrežij. Televizija, radio in tisk, ki veljajo za klasične medijske kanale so nadomestili novi mediji, med katere štejemo Facebook, Instagram, Twitter, Youtube, ter mnoga druga omrežja. Z diplomsko nalogo sem želel preučiti, katera družbena omrežja so v Sloveniji najbolj priljubljena in kdo so njihovi uporabniki, če so stari mediji, kot so televizija, tisk in radio šli v pozabo, od kar ljudje vse več uporabljajo družbena omrežja. Za boljše poznavanje le teh, sem se poglobil v razvoj spleta, ki je omogočil nastanek družbenih omrežij. Zanimalo me je kakšen pomen imajo družbena omrežja in kakšne so njihove značilnosti. Zanimalo me je tudi, kakšen vpliv imajo družbena omrežja na ljudi in kako jih sprejemajo kot vir informacij. Predstavil sem najbolj priljubljena družbena omrežja v Sloveniji. Izvedel sem anketo o uporabi družbenih omrežij.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družbena omrežja, informacije, mediji, šport, viri informacij
Objavljeno: 15.01.2020; Ogledov: 2198; Prenosov: 137
Celotno besedilo (1,61 MB) |
16. Uporaba družbenih omrežij za širjenje prepoznavnosti mladih podjetnikovMatej Mikolič, 2020 Opis: Podjetništva ni brez trženja; elektronskega trženja in družbenih omrežij ni brez razmaha digitalne tehnologije. Diplomska naloga preučuje uporabo družbenih omrežij med podjetniki z namenom ugotavljanja, katera družbena omrežja so med njimi najbolj popularna. Na osnovi šestih podjetij je bilo ugotovljeno, da je najpogosteje uporabljeno družbeno omrežje Facebook, sledi pa mu Instagram, kar velja tako za starejša kot mlajša podjetja. Podjetja so jih začela uporabljati, ker so zaznala njihove koristi, tj. razsežnost, cenovna ugodnost, možnost obdržati stik s konkurenco. Slednje pomeni, da jih je k temu v veliki meri prisilil trg in spremenjene tržne razmere. Kljub vsemu pa je med podjetji zaznati pomanjkljivo razumevanje teoretičnih trženjskih konceptov, zaradi česar podjetja objave na družbenih omrežjih naslavljajo splošno na celotno populacijo namesto ločeno po ciljnih skupinah.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: podjetništvo, digitalizacija, elektronsko trženje, družbena omrežja, Facebook, Instagram
Objavljeno: 10.02.2020; Ogledov: 5332; Prenosov: 195
Celotno besedilo (1,08 MB) |
17. |
18. |
19. |
20. PSG (psiho-socialni genom), sončno znamenje natalnega horoskopa kot podlaga za promocijo v virtualnih omrežjihEgon Prijon, 2017 Opis: Ciljani promocijski ukrepi na socialnih, družbenih omrežjih so utemeljeni na
napovedovanju odziva posameznikov na produkte. Približke odzivov posameznikov na
produkte lahko promotor napove na primer tako, da produkte opiše z značilnimi lastnostmi
in opise pošilja posameznikom, ki so prisotni na družbenih omrežjih, posameznika
spodbuja k akciji in opazuje njegovo odzivnost in na osnovi odziva sklepa o nagnjenosti
posameznika do produkta. Lastnosti produkta, ki izpolnjujejo pričakovanje posameznika,
ustvarijo pogoje, da se posameznik odloči za produkt.
Posameznike razvrščamo v značilne skupine na podlagi podobnega vedenja ali lastnosti,
kjer za opise produktov uporabimo opise vedenja posameznikov, opisanih z značilnimi
atributi posameznikov, razvrščenih v dvanajst značilnih skupin sončnoznamenjske
paradigme, ciklične vrste, v kateri so posamezniki razvrščeni po datumih rojstva.
Posamezniki v značilni skupini izvajajo karakterističen dialog na podlagi uporabe idiolekta,
značilnega za skupine.
Promotor v dialogu oblikuje semantično informacijo o produktu, jo posreduje posamezniku.
Produkti in posamezniki so objekti in so ontološko urejeni. Atributi so komponente
ekspresivnosti idiolekta. Frazne komponente, komponente ekspresivnosti smo v doktorski
disertaciji uporabili za dialog na družbenih omrežjih in opazovali nagnjenost posameznika
do produkta.
Posameznika, pripadnega značilni skupini, lahko opišemo tudi z demografskim,
geografskim, s sociografskim in psihografskim faktorjem, ki so nominalne spremenljivke,
s katerimi lahko opišemo tako lastnosti kot tudi vedenje posameznika do produkta.
Promotor podatke o posamezniku uporabi za analiziranje odzivnosti posameznika na
produkt in oceni nagnjenost posameznika do produkta.
Preverjali smo, s kolikšno verjetnostjo uporaba atributov značilnih skupin
sončnoznamenjske paradigme učinkuje na izid nagnjenosti posameznika do produkta.
Zanimalo nas je, ali informacija o produktu, podana z značilnimi atributi, proizvede tak
odnos, da se vzpostavi med objektoma nagnjenost, po kateri se posameznik odziva na opis
produkta skladno s pričakovanim vedenjem.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: idiosinkratične skupine, družbena omrežja, sončno znamenje, idiolekt, ontologija, ciljni marketing, semantika, disertacije
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 777; Prenosov: 7
Celotno besedilo (52,00 MB) |
