Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ŽIVLJENJSKI SLOG MATER PO ROJSTVU OTROKA DO ENEGA LETA STAROSTI
Monika Nikolić, 2024, diplomsko delo

Opis: Porodno obdobje je obdobje, ko se v materinem telesu dogajajo številne anatomske in fiziološke spremembe, katerih končni cilj je, da se telo vrne v stanje pred nosečnostjo. Po porodu pride do krčenja maternice, ki naj bi približno po šestih do osmih tednih spet dobila obliko, kakršna je bila pred porodom. Po porodu je velika možnost nastanka okužb, ki nastanejo med samim porodom, carskim rezom, lahko pride do okužbe rane po porodu in okužbe presredka. Do laktacije pride med nosečnostjo in po porodu zaradi hormonskih sprememb, ki se dogajajo v telesu. Pomembno je, da ženska svojega novorojenega otroka čim hitreje po porodu pristavi k prsim. Pri samem dojenju lahko pride do številnih nevšečnosti, kot so razpokane bradavice, boleče, občutljive prsi in mastitis. Tukaj ima zelo pomembno vlogo medicinska sestra z zdravstvenovzgojnim delom, saj žensko pouči o pravilni negi dojk. Medicinska sestra žensko pouči, kako otroka pravilno pristaviti k prsim, da bo otrok lažje sesal mleko. Seveda pa po porodu ne smemo pozabiti na telesno aktivnost in na zdrav način prehranjevanja. S telesno aktivnostjo se lahko prične, ko se ženska počuti dovolj dobro, da začne rahlo telesno aktivnost, kot je na primer sprehod. Ženska, ki doji, mora paziti na svojo prehrano, saj kar koli poje, vpliva tudi na otroka. Beljakovine v prehrani doječe matere so pomembne, ker omogočajo rast, razvoj in krepitev mišičnega tkiva pri otroku. Maščobe predstavljajo energijsko vrednost, kar se pozna tudi na materinem mleku, zato naj doječa mati uživa olja rastlinskega izvora, različna semena in oreške. Mati naj ne pozabi na zadosten vnos sadja in zelenjave, kar bo dobro vlivalo na samo prebavo. Doječa ženska naj se izogiba pitju alkohola, močnim začimbam, surovemu mesu, kajenju. Porod je zelo stresen dogodek tako za žensko kot za partnerja. Po porodu je pomembno, da ženska izrazi svoja čustva in občutke, ki jih je doživljala oziroma jih še doživlja. Po porodu lahko pride pri ženski do duševnih sprememb, kot so poporodna depresija, poporodna otožnost in poporodna psihoza. V takih primerih ima pomembno vlogo partner, da pravočasno prepozna, da se z žensko nekaj dogaja, da se je začela drugače obnašati, da je postala občutljiva, jokava, da je začela spreminjati razpoloženje. Če partner prepozna te znake, je treba ženski poiskati ustrezno pomoč. Seveda pa imajo nekatere ženske duševne motnje že pred samo nosečnostjo, zaradi česar moramo biti pri teh ženskah po porodu še bolj pozorni. Kar se tiče spolnosti po porodu, je najboljše, da se ženska sama odloči, kdaj začeti s spolnimi odnosi, saj sama najbolje pozna svoje telo in svoje počutje. Z rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, ugotavljamo in svetujemo, da naj matere po porodu uživajo več sadja zelenjave, naj se gibajo vsak dan, naj si vzamejo čas za počitek, skrbijo naj za svoje duševno zdravje in za zdravje svojega telesa.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, poporodno obdobje, čišča, poporodne krvavitve, poporodne duševne motnje, vzpostavitev laktacije, težave pri dojenju, mastitis, gibanje po porodu, spolnost po porodu, spanje in počitek
Objavljeno v ReVIS: 22.03.2024; Ogledov: 458; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

2.
PRIMERJAVA SCHULTZ-HENCKEJEVE TIPOLOGIJE RAZVOJA OSEBNOSTI S TEORIJO NAVEZANOSTI
Sanja Kolari, 2023, ni določena

Opis: V tej diplomski nalogi nas zanima, kako se Schultz-Henckejeva tipologija primerja s teorijo navezanosti, in sicer tako s kategoričnim kot z dimenzionalnim modelom. Z metodo kritičnega in sistematičnega pregleda strokovne in znanstvene literature lahko ugotovimo, da se shizoidna osebnostna strukturiranost po opisu ujema z dezorganiziranim stilom navezanosti, depresivna se ujema z ambivalentnim stilom, anankastično-obsesivna se najbolj približa varni navezanosti, histerično strukturo pa lahko še drugače opišemo z izogibajočim stilom navezanosti. Obe teoriji sta v osnovi nepatološki, se pa posamezne lastnosti pri ljudeh bolj ali manj izrazito odražajo v vsakodnevnem življenju. Vsaka na svoj način razloži sklenitev začaranega kroga, ki nas vsakič znova zapelje v odnose in situacije, ki so nam po občutku znani iz zgodnjega otroštva. Številne negativno ovrednotene izkušnje nam predstavljajo podlago za razvoj osebnostnih in duševnih motenj. Pri shizoidno strukturiranih oziroma dezorganizirano navezanih je moč prepoznati več shizoidnih, paranoidnih, blodnjavih in disociativnih motenj. Pri drugem paru lahko opazimo več depresivnih in motenj razpoloženja, suicidalnosti, občutkov brezupa in zlorab alkohola ter psihoaktivnih substanc, ki vodijo v zasvojenost. Čeprav nas anankastično-obsesivna struktura spominja na varno navezanost, se tudi pri njej v skrajnosti lahko razvijejo anksiozne ali obsesivno-kompulzivne motnje, motnje hranjenja in impotentnost. Za histerično strukturo in izogibajoč stil navezanosti pa je značilna zloraba substanc in promiskuitetno vedenje, disociativne motnje in razne fobije. Dimenzionalni model nam pomaga med seboj primerjati vseh osem kategorij tudi po načinu doživljanja sebe in drugih, saj na eno os postavi odvisnost od odnosov, na drugo pa izogibanje. Osvetli nam pomembnost vzpostavljenega pozitivnega odnosa na obeh oseh.
Ključne besede: Schultz-Hencke, tipologija, teorija navezanosti, stili navezanosti, osebnostne in duševne motnje, primerjava
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2024; Ogledov: 375; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (846,55 KB)

3.
4.
Fizioterapevtska obravnava kot podporno zdravljenje pri anksioznih motnjah
Ana Marija Kovač, 2022, diplomsko delo

Opis: Anksiozne motnje so najpogostejše duševne motnje, ki močno vplivajo na zdravstveno stanje in funkcionalne sposobnosti oseb, ki trpijo za njimi, poleg tega pa predstavljajo veliko breme tudi za družbo. Ker običajne oblike zdravljenja niso vedno učinkovite ali so osebam z anksioznimi motnjami nedostopne, strokovna javnost raziskuje, katere oblike zdravljenja bi lahko samostojno ali v kombinaciji z običajnimi terapijami izboljšale stanje ali celo ozdravile osebe z anksioznimi motnjami. V diplomski nalogi kot alternativno obliko zdravljenja anksioznih motenj predlagamo fizioterapevtsko obravnavo, zato smo s pregledom literature želeli preveriti, kakšno je stanje raziskav na tem področju in katere fizioterapevtske metode bi lahko bile uporabne pri zdravljenju anksioznih motenj. Ugotovili smo, da je fizioterapevtska obravnava primerna kot podporno zdravljenje anksioznih motenj in da zaenkrat največ dokazov o učinkovitosti obstaja za kinezioterapijo in sprostitvene tehnike. Za manualno terapijo in specialni metodi fizioterapije za duševno zdravje (BBAT, NPMP) smo našli zelo nizko raven dokazov in malo raziskav, zato ju v okviru tega dela ne moremo priporočiti. Ugotovili smo še, da je področje fizioterapije za zdravljenje anksioznih motenj (ter duševnih motenj nasploh) relativno slabo raziskano in zastopano znotraj zdravstvenih sistemov na svetovni ravni.
Ključne besede: anksioznost, anksiozne motnje, fizioterapija, duševno zdravje, duševne motnje, fizioterapija za duševno zdravje
Objavljeno v ReVIS: 20.05.2022; Ogledov: 1229; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (561,65 KB)

5.
Delo fizioterapevta z duševno motenimi
Renata Murn, 2021, diplomsko delo

Opis: Duševne motnje so stanja, ki vplivajo na pacientovo razmišljanje, počutje, razpoloženje in vedenje, zato je pomembna komunikacija fizioterapevta s pacientom, saj preko nje fizioterapevt pridobi ustrezne informacije o pacientu in vzpostavi ustrezen terapevtski odnos. Namen diplomske naloge je predstaviti duševne motnje, vlogo fizioterapevta pri delu z njimi in vlogo družine ter stigmo duševno motenih s strani zaposlenih v zdravstvu. Diplomsko nalogo sestavlja teoretični del s pregledom literature in raziskovalni del, kjer je uporabljena metoda intervjuja. Ugotovili smo, da ima fizioterapevt precej pomembno vlogo pri zdravljenju oseb z duševno motnjo. Pomembno je, da uporablja ustrezne tehnike komunikacije, tako verbalne kot neverbalne, in empatijo. Na boljšo in uspešnejšo rehabilitacijo pri duševnih motnjah vpliva uporaba kognitivno-vedenjske terapije in psihoterapije v fizioterapiji, saj so na podlagi več raziskav dokazani pozitivni učinki na duševne motnje. Fizioterapevt mora pri osebah z duševno motnjo vključiti v rehabilitacijski program družino in svojce, saj najbolje poznajo osebo z duševno motnjo in jo motivirajo tudi v času, ko ga ni zraven. Družinske člane moramo kot fizioterapevti ustrezno informirati in jih naučiti, da sprejmejo osebo z duševno motnjo in jo podpirajo. S postavitvijo realnih ciljev, vključitvijo družine in svojcev ter z ustrezno načrtovanim rehabilitacijskim programom lahko pričakujemo uspešno zdravljenje duševnih motenj in napredek.
Ključne besede: duševno bolni, duševne motnje, nasilje med pacienti z motnjo duševnega razvoja, duševno zdravje, fizioterapija in duševno bolni.
Objavljeno v ReVIS: 19.11.2021; Ogledov: 1396; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (526,68 KB)

6.
Zdravljenje dvojne diagnoze v terapevtski skupnosti Sostro : diplomska naloga
Živa Leder, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali koncept dvojne diagnoze (oziroma komorbidnosti) in zdravljenje le-te v terapevtski skupnosti Sostro Pelikan. Osebe, ki so komorbidne, imajo diagnosticirano hkratno duševno motnjo in zasvojenost. Diagnosticiranje komorbidnosti je težavno, zdravljenje pa je dolgotrajno in mora zajemati celostno obravnavo. V TS Sostro izvajajo integrativni pristop, ki združuje elemente zdravljenja zasvojenosti in duševne motnje hkrati. V empiričnem delu smo izvedli kvalitativno raziskavo, tj. polstrukturirane intervjuje z uporabniki terapevtske skupnosti, ki so bili v času raziskave vključeni v zdravljenje. Zanimalo nas je njihovo doživljanje življenja z dvojno diagnozo, njihova pot, ki jih je pripeljala na to točko, potek zdravljenja od vključitve v program do sedanjega trenutka in kakšen pomen ima njihova družina in podpora le-te na potek zdravljenja. Sodelovalo je osem oseb, dve ženskega in šest moškega spola, starih med 19 in 36 let. Glede na raziskave lahko na potek samega zdravljenja vpliva posameznikov razlog za vključitev v zdravljenje. Naša raziskava je pokazala, da sta se le dva od osmih v zdravljenje vključila sama, trije so se vključili zaradi zunanjih vplivov, a z zavedanjem, da to potrebujejo, trije pa so se vključili le zaradi zunanjih dejavnikov (starši, sodišče). Samo zdravljenje v TS Sostro je bilo ocenjeno pozitivno, večina udeležencev pa je našla pomanjkljivost v premajhnem prilaganju posamezniku. Vključitev družine v zdravljenje je glede na raziskave zelo pomembna in to je bilo potrjeno tudi s strani naših udeležencev. Vsi so potrdili, da jim družina predstavlja glavno motivacijsko sredstvo in podporo, hkrati pa cenijo delo, ki ga v procesu zdravljenja družinski člani opravijo tudi na sebi.
Ključne besede: zasvojenost, duševne motnje, dvojna diagnoza, zdravljenje, TS Sostro Pelikan, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1148; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

7.
Povezanost vadbe joge s kakovostjo duševnega zdravja : diplomska naloga
Karolina Ovijač, 2018, diplomsko delo

Opis: Sodobni način ţivljenja prinaša ljudem različne posledice, ki vplivajo tako na fizično kot tudi duševno zdravje. Odsotnost duševnega zdravja je zelo obremenjujoče tako za posameznika, njegove svojce in tudi za druţbo. Poleg klasičnega načina zdravljenja, se v praksi uveljavlja tudi alternativni pristop kot pomoč pri zdravljenju ali ohranjanju duševnega zdravja, ki je zelo pomembno tudi za fizično zdravje. Ena izmed čedalje bolj priljubljenih alternativnih metod je tudi joga. Alternativne oblike zdravljenja duševnih motenj so pomembne predvsem v tem, da spremljajo osnovno zdravljenje, še posebej, če so motnje velike, potem ju nujno tudi zdravljenje s strani uradne medicine. Za jogo lahko rečemo, da je veliko več kot le telesna vadba, je vadba duha in vodi posameznike k odkrivanju samega sebe. V diplomski nalogi smo preučevali razlike v individualni percepciji kvalitete ţivljenja in duševnega zdravja med posamezniki, ki se redno ukvarjajo z jogo in tistimi, ki se ne. Raziskava je pokazala, da posamezniki, ki vadijo jogo bolje spijo, so bolj sproščeni in imajo bolj kvalitetno ţivljenje. Na osnovi rezultatov lahko trdimo, da obstajajo razlike v kvaliteti ţivljenja na področju duševnega zdravja med posamezniki, ki vadijo jogo in tistimi, ki jo ne v korist prvih. Razlike pa ne obstajajo med spoloma. Iz rezultatov raziskave lahko sklepamo, da so tisti, ki vadijo jogo bolj zadovoljni tako s svojim duševnim, kot tudi s fizičnim zdravjem. Rezultati zaradi priloţnostnega vzorčenja in premajhnega števila, niso posplošljivi na celotno populacijo.
Ključne besede: joga, alternativne metode zdravljenja, duševno zdravje, duševne motnje, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1175; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (929,88 KB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.88 sek.
Na vrh