Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prisotnost stigme do ljudi z duševno motnjo v današnji družbi
Lamija Huseinović, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: duševne motnje, duševne bolezni, psihiatrija
Objavljeno: 19.02.2016; Ogledov: 3157; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (641,34 KB)

2.
Vloga diplomirane medicinske sestre pri celostni obravnavi pacienta s psihičnimi težavami
Andreja Habat, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: duševne motnje, medicinske sestre, celostna obravnava
Objavljeno: 19.02.2016; Ogledov: 2690; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (580,34 KB)

3.
Človekove pravice duševno bolnih oseb
Rebeka Kocbek, 2016

Opis: Človekove pravice duševno bolnih oseb so opredeljene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, Ustavi Republike Slovenije, Zakonu o duševnem zdravju ter v različnih mednarodnih pogodbah in konvencijah. Zakon o duševnem zdravju je v Republiki Sloveniji kot takšen v veljavi od leta 2008. Glede sprejetja zakona je bilo veliko polemik in nesoglasij ter tudi kritik, predvsem na račun pomanjkljivosti v zakonu, na kar je opozarjal Žmitek. Pojem duševno bolne osebe nam je še nekako znan, ko se srečamo s pojmoma duševno bolne osebe in duševne motnje v razvoju, pa se večina ljudi znajde v dilemi. Velikokrat se zgodi, da se pojma zamenjuje, zato je pomembno, da ju ločimo. Pri duševno bolnih osebah je pomembno poudariti človekove pravice in njihovo spoštovanje, saj lahko pride do zlorabe pravic. Te osebe se v družbi težko znajdejo in potrebujejo pomoč. Pomoč je potrebna predvsem pri hospitalizaciji, da ne pride do kršitve oziroma zlorabe človekovih pravic. Dokumenti, kot so Zelena knjiga, Evropski pakt za duševno zdravje in dobro počutje in Akcijski načrt za področje duševnega zdravja v Evropi, so dokumenti, ki pripomorejo k izboljšanju stanja duševno bolnih oseb v družbi in v državah članicah Evropske unije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: duševno bolne osebe, duševne motnje, duševno prizadeti, človekove pravice, hospitalizacija, stresne motnje, javno duševno zdravje, Slovenija, Evropska unija, diplomske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 2591; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

4.
5.
Zmanjševanje stigme do oseb z duševnimi motnjami v zdravstveni negi
Urša Matoh, 2017

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stigmatizacija, duševne motnje, promocija duševnega zdravja
Objavljeno: 15.01.2018; Ogledov: 2004; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (833,33 KB)

6.
7.
8.
9.
Povezanost vadbe joge s kakovostjo duševnega zdravja
Karolina Ovijač, 2018

Opis: Sodobni način ţivljenja prinaša ljudem različne posledice, ki vplivajo tako na fizično kot tudi duševno zdravje. Odsotnost duševnega zdravja je zelo obremenjujoče tako za posameznika, njegove svojce in tudi za druţbo. Poleg klasičnega načina zdravljenja, se v praksi uveljavlja tudi alternativni pristop kot pomoč pri zdravljenju ali ohranjanju duševnega zdravja, ki je zelo pomembno tudi za fizično zdravje. Ena izmed čedalje bolj priljubljenih alternativnih metod je tudi joga. Alternativne oblike zdravljenja duševnih motenj so pomembne predvsem v tem, da spremljajo osnovno zdravljenje, še posebej, če so motnje velike, potem ju nujno tudi zdravljenje s strani uradne medicine. Za jogo lahko rečemo, da je veliko več kot le telesna vadba, je vadba duha in vodi posameznike k odkrivanju samega sebe. V diplomski nalogi smo preučevali razlike v individualni percepciji kvalitete ţivljenja in duševnega zdravja med posamezniki, ki se redno ukvarjajo z jogo in tistimi, ki se ne. Raziskava je pokazala, da posamezniki, ki vadijo jogo bolje spijo, so bolj sproščeni in imajo bolj kvalitetno ţivljenje. Na osnovi rezultatov lahko trdimo, da obstajajo razlike v kvaliteti ţivljenja na področju duševnega zdravja med posamezniki, ki vadijo jogo in tistimi, ki jo ne v korist prvih. Razlike pa ne obstajajo med spoloma. Iz rezultatov raziskave lahko sklepamo, da so tisti, ki vadijo jogo bolj zadovoljni tako s svojim duševnim, kot tudi s fizičnim zdravjem. Rezultati zaradi priloţnostnega vzorčenja in premajhnega števila, niso posplošljivi na celotno populacijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: joga, alternativne metode zdravljenja, duševno zdravje, duševne motnje, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 68; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (929,88 KB)

10.
Zdravljenje dvojne diagnoze v terapevtski skupnosti Sostro
Živa Leder, 2020

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali koncept dvojne diagnoze (oziroma komorbidnosti) in zdravljenje le-te v terapevtski skupnosti Sostro Pelikan. Osebe, ki so komorbidne, imajo diagnosticirano hkratno duševno motnjo in zasvojenost. Diagnosticiranje komorbidnosti je težavno, zdravljenje pa je dolgotrajno in mora zajemati celostno obravnavo. V TS Sostro izvajajo integrativni pristop, ki združuje elemente zdravljenja zasvojenosti in duševne motnje hkrati. V empiričnem delu smo izvedli kvalitativno raziskavo, tj. polstrukturirane intervjuje z uporabniki terapevtske skupnosti, ki so bili v času raziskave vključeni v zdravljenje. Zanimalo nas je njihovo doživljanje življenja z dvojno diagnozo, njihova pot, ki jih je pripeljala na to točko, potek zdravljenja od vključitve v program do sedanjega trenutka in kakšen pomen ima njihova družina in podpora le-te na potek zdravljenja. Sodelovalo je osem oseb, dve ženskega in šest moškega spola, starih med 19 in 36 let. Glede na raziskave lahko na potek samega zdravljenja vpliva posameznikov razlog za vključitev v zdravljenje. Naša raziskava je pokazala, da sta se le dva od osmih v zdravljenje vključila sama, trije so se vključili zaradi zunanjih vplivov, a z zavedanjem, da to potrebujejo, trije pa so se vključili le zaradi zunanjih dejavnikov (starši, sodišče). Samo zdravljenje v TS Sostro je bilo ocenjeno pozitivno, večina udeležencev pa je našla pomanjkljivost v premajhnem prilaganju posamezniku. Vključitev družine v zdravljenje je glede na raziskave zelo pomembna in to je bilo potrjeno tudi s strani naših udeležencev. Vsi so potrdili, da jim družina predstavlja glavno motivacijsko sredstvo in podporo, hkrati pa cenijo delo, ki ga v procesu zdravljenja družinski člani opravijo tudi na sebi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zasvojenost, duševne motnje, dvojna diagnoza, zdravljenje, TS Sostro Pelikan, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 41; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh