Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Izvajalci zdravstvene nege so glede na njihovo naravo dela vsakodnevno izpostavljeni tveganjem za bolezni duševnega zdravja. Duševno zdravje je pomembo v povezavi z delom, saj le dobro duševno zdravje omogoča kakovostno obravnavo pacientov. Izvajalci zdravstvene nege so vsakodnevno izpostavljeni težkim in zahtevnim situacijam, kar lahko vodi v stres, depresijo, izgorelost ali anksioznost. Lahko se pojavijo tudi samomorilne misli in samomor. Zloraba psihoaktivnih substanc predstavlja velik javnozdravstveni in socialni problem. Cilj diplomske naloge je bil opredeliti pogostost zlorabe psihoaktivnih substanc pri izvajalcih zdravstvene nege, ugotoviti stališča izvajalcev zdravstvene nege do subjektivnih težav na področju duševnega zdravja in raziskati varovalne dejavnike in sisteme pomoči v skrbi za duševno zdravje izvajalcev zdravstvene nege v povezavi z zlorabo psihoaktivnih substanc. Metoda: Raziskavo smo izvedli s pomočjo kvantitativnega raziskovalnega pristopa in deskriptivno metodo dela. Primarne podatke za analizo smo pridobili s tehniko anketiranja. Prvi del ankete je zajemal demografske podatke (spol, starost, delovna doba, izobrazba in delovna enota). V nadaljevanju smo anketirance spraševali o stopnji strinjanja glede pomembnosti lastnega duševnega zdravja, kar smo izvedli s pomočjo Likertove lestvice. Zanimalo nas je, s katerimi duševnimi težavami so se anketiranci že srečali, kako skrbijo za lasten življenjski slog, ali so vključeni v aktivnosti promocije zdravja pri delu in ali uporabljajo kakšno pomoč. V anketi smo spraševali o mnenju, katere so najpogostejše substance, ki jih izvajalci zdravstvene nege uporabljajo, in o substancah, ki jih izvajalci zdravstvene nege uporabljajo. V anketi je sodelovalo 150 anketirancev. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Potekalo je po odprtokodni aplikaciji za spletno anketiranje na domeni www.1ka.si. Anketne vprašalnike smo poslali prek elektronske pošte znancem, zaposlenim v zdravstveni negi, in jih poprosili za nadaljnje posredovanje (sistem snežne kepe). Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel in jih predstavili v diplomski nalogi. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne literature in znanstvenih člankov v bibliografskih bazah CINAHL, PubMed, COBISS in Google učenjak. Rezultati: Pregled odgovorov, ki so jih podali anketiranci je pokazal, da izvajalci zdravstvene nege, zlorabljajo psihoaktivne substance v zelo nizkih odstotkih in sicer sintetične kanabinoide in katione v 2 %. Za fenetilamine se je opredelil 1 % vprašanih in piperazine 2 % vprašanih. Kar 96 % anketirancev ne uporablja nič od navedenega. Stališče izvajalcev zdravstvene nege do subjektivnih težav na področju duševnega zdravja je bilo, da je izvajalcem zdravstvene nege zelo pomembno lastno duševno zdravje v 85 %, da je pomembno lastno duševno zdravje, se je opredelilo 83 %. Težave v duševnem zdravju, povezane s stresom, je potrdilo 60 % izvajalcev zdravstvene nege, depresijo 5 %, izgorelost 17 %, anksioznost 11 %. Da niso opazili, da bi imeli težave z duševnim zdravjem, se je opredelilo le 6 % izvajalcev zdravstvene nege. Varovalni dejavniki in sistemi pomoči v skrbi za duševno zdravje izvajalcev zdravstvene nege v povezavi z zlorabo psihoaktivnih substanc so glede na rezultate ankete izvajalcev zdravstvene nege preventivna izvajanja različnih aktivnosti. 60 % jih ima redne prehode, 25 % jih hodi v hribe, 22 % jih teče in enako 22 % jih kolesari, 15 % jih meditira, 11 % jih pleše in prav tako 11 % se jih poslužuje masaž. 9 % izvajalcev zdravstvene nege izvaja jogo, plava jih 8 % in 6 % jih ima svojega psihoterapevta. Razprava: Izvajalci zdravstvene nege so pomemben člen tako javnega kot zasebnega zdravstva. Pomembno je razumevanje, da so izvajalci zdravstvene nege zaradi pomanjkanja kadra v zdravstvu preobremenjeni in vsakodnevno izpostavljeni velikim psihičnim pritiskom, kar se lahko kaže tudi s stresom, depresijo in izgorelostjo. Zloraba različnih psihoaktivnih substanc izvajalcev zdravstvene nege je lahko beg pred težavami na delu, v družini in življenju. Pomembna je prepoznava in pomoč takšnim sodelavcem, da se čim prej soočijo s težavami in da jih učinkovito rešujejo. Kot del družbe smo nekako odgovorni drug za drugega.
Ključne besede: duševno zdravje, zloraba substanc, promocija zdravja, zdrav življenjski slog.
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2026; Ogledov: 66; Prenosov: 2
Celotno besedilo (2,46 MB)

Opis: Kompleksnost empatije, njena ambivalentnost in definicijska neenotnost so ključne ugotovitve sodobnega proučevanja fenomena. V zaključnem delu sta interdisciplinarno predstavljena njen razvoj ter vloga s poudarkom na odklonih empatije in medosebnem odnosu pri skrbi za bližnjega. Z izbranimi študijami kliničnih primerov s področja duševnega zdravja in nevrologije ter holokavsta in dveh psiholoških eksperimentov je dodana izkustvena dimenzija empatičnega deficita in manipulacije. Empatija je raziskovalno zanimiva z vidika odklonov in funkcioniranja kot pojava pri bližnjem skrbstvenem odnosu (s poudarkom na osebi z demenco in naraciji svojcev). Obravnavo empatije sestavljajo trije vsebinski sklopi: - empatija in sorodni fenomeni, - odkloni empatije kot pomembna osvetlitev pojma, ter - izzivi in možne aplikacije spoznanj o empatiji in etiki skrbi z obravnavo ostalih etik. Empatija je v 4. poglavju povezana z etikama skrbi in diha. Etika skrbi poudarja konkretne, vsakdanje situacije in odnose pri skrbi za trpečega bližnjega (care), etika diha pa medsebojno povezanost čutečih bitij in ontološki pomen dihanja. Odklon empatije se izkazuje tudi na primeru amoralnega vedenja pri osebah z nekaterimi vrstami motnjami v duševnem zdravju. Empatija je nezadostna za moralnost (kot moralni kompas) in se srečuje s podobnimi omejitvami kot etika skrbi. V sklepnem delu disertacije so predstavljene ugotovitve glede empatije-v-odnosu, empatične odvisnosti in ranljivosti, v etično sredino pa je kot trpeči poleg bolnika povabljen tudi njegov skrbnik. Empatija predstavlja temeljno odprtost do sočloveka, ki je potrebna, a ne zadostna za kompleksno človekovo prosocialno in moralno vedenje in funkcioniranje v njegovi družbeni sredini.
Ključne besede: empatija, duševno zdravje, skrbnik, etika skrbi, etika diha
Objavljeno v ReVIS: 20.01.2026; Ogledov: 207; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,65 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Izhodišča: Duševna obolenja pri starostnikih so zaradi številnih dejavnikov pogosto spregledana, kar vodi v neustrezno obravnavo. Medicinske sestre imajo pri tem ključno vlogo, saj prepoznavajo spremembe duševnega zdravja, nudijo celostno kakovostno obravnavo in zagotavljajo psihofizično podporo. Opredelitev problema naloge poudarja problematiko časovne in kadrovske stiske, pomanjkanje specifičnega znanja medicinskih sester in bolj enotnih pristopov pri obravnavi starostnikov z duševnimi obolenji v institucionalnem okolju. Namen raziskave je preučiti vlogo medicinskih sester pri obravnavi starostnikov z duševnimi obolenji v institucionalnem okolju. Metoda: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Primarne podatke smo pridobili s polstrukturiranim intervjujem. Vzorec je vključeval devet medicinskih sester, zaposlenih v enem izmed ljubljanskih domov starejših občanov. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da je vloga medicinskih sester pri obravnavi starostnikov z duševnimi obolenji raznovrstna in zahtevna. Poleg zagotavljanja fizičnih potreb morajo medicinske sestre poskrbeti tudi za duševno plat obravnave, kar zahteva individualni pristop, ustrezno komunikacijo, čustveno podporo, prepoznavanje sprememb v vedenju in čustvovanju ter spodbujanje samostojnosti. Ključni izzivi, s katerimi se medicinske sestre srečujejo, so pomanjkanje časa in kadra, neustrezna prostorska ureditev, pomanjkanje specifičnega znanja ter omejeno sodelovanje z drugimi strokovnjaki. Razprava: Rezultati potrjujejo, da imajo medicinske sestre ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostne obravnave starostnikov z duševnimi obolenji, vendar se pri tem soočajo s številnimi izzivi. Potrebno je dodatno izobraževanje, iskanje rešitev glede kadrovskih in časovnih stisk, krepitev čustvene podpore zaposlenim ter boljše interdisciplinarno sodelovanje. Za izboljšanje kakovosti obravnave je pomembno tudi večje ozaveščanje o duševnem zdravju starostnikov, kar lahko prispeva k hitrejšemu prepoznavanju težav in učinkovitejši obravnavi.
Ključne besede: duševno zdravje, zdravstvena nega, gerontološka populacija, institucionalno varstvo, medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 20.11.2025; Ogledov: 414; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,41 MB)

Opis: Magistrska naloga obravnava vlogo upanja in optimizma kot dveh temeljnih dimenzij pozitivne psihologije pri mladih s čustvenimi in z vedenjskimi težavami in motnjami, ki so vključeni v Strokovne centre za otroke in mladostnike s čustvenimi in z vedenjskimi težavami in motnjami v Sloveniji. Temeljni cilj naloge je bil preveriti, v kolikšni meri sta upanje in optimizem povezana z izraženostjo čustvenih in vedenjskih težav ter v kakšni meri delujeta kot varovalna dejavnika v psihosocialno zahtevnem okolju. Teoretski del naloge se naslanja na sodobne pristope pozitivne psihologije, logoterapije in kritične družbene refleksije pozitivnih diskurzov. Poudarjena je tudi razsežnost smisla in eksistencialne odpornosti kot ključa za celostno razumevanje posameznikovega blagostanja. Empirični del raziskave temelji na kvantitativni analizi podatkov, zbranih s standardiziranima vprašalnikoma (HOPE in SDQ), ki ju je izpolnilo 135 mladih, starih med 10 in 16 let. Rezultati so pokazali statistično značilne negativne korelacije med zaznanim upanjem in optimizmom ter stopnjo vedenjskih in čustvenih težav. Ugotovitve podpirajo hipotezo, da mladi z višjo ravnjo upanja in optimizma doživljajo manj notranjih stisk in bolje funkcionirajo v vsakodnevnem življenju. Naloga se zaključi z jasnim sporočilom, da je pri delu z ranljivimi mladimi ključen celostni pristop. Ta vključuje krepitev njihovih notranjih moči, sodelovanje med različnimi strokami ter povezovanje različnih oblik pomoči. Tak način dela ne omogoča le učinkovite preventive, ampak mlademu človeku pomaga, da se razvije v trdno, samozavestno in celostno osebnost.
Ključne besede: Pozitivna psihologija, logoterapija, upanje, optimizem, čustvene in vedenjske težave, duševno zdravje otrok
Objavljeno v ReVIS: 04.11.2025; Ogledov: 415; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,42 MB)

Opis: Diplomska naloga obravnava vpliv kinezioterapije na duševno zdravje, s poudarkom na zmanjševanju simptomov depresije, anksioznosti in stresa ter izboljšanju splošnega psihološkega počutja. Namen dela je bil s pomočjo pregleda literature raziskati, kako lahko različne oblike terapevtske vadbe prispevajo k izboljšanju psihičnega počutja posameznikov, in jih podpreti z znanstvenimi dokazi. V nalogi so bile analizirane raziskave, ki so obravnavale vpliv aerobne vadbe, vadbe za moč, razteznih vaj in sprostitvenih tehnik, uporabljenih znotraj kinezioterapevtskih pristopov. Metodološko je bil uporabljen pregled literature s sistematičnim iskanjem v podatkovnih bazah PubMed in ScienceDirect, pri čemer je bilo na podlagi vnaprej določenih vključitvenih in izključitvenih meril v končno analizo zajetih 13 raziskav. V raziskavah je bilo skupno vključenih več tisoč udeležencev različnih starosti in zdravstvenih stanj. Večina analiziranih raziskav je vključevala dolgotrajne vadbene programe, ki so trajali od 8 do 24 tednov, s pogostostjo izvajanja od dva- do trikrat tedensko. Pri pregledu literature smo se osredotočili na različne ciljne skupine, med katerimi so bili posamezniki z depresivnimi in anksioznimi motnjami, kroničnimi telesnimi obolenji ter posebne populacije, kot so starejši in nevrološki bolniki. Rezultati so pokazali, da kinezioterapija pomembno prispeva k zmanjšanju simptomov depresije in anksioznosti, izboljšanju spanja, znižanju ravni stresa ter krepitvi splošnega duševnega zdravja. Ugotovitve potrjujejo, da je kinezioterapija lahko učinkovita samostojna ali dopolnilna metoda v obravnavi duševnih stanj in da je učinkovitost večja, kadar so vadbeni programi prilagojeni zdravstvenemu stanju, sposobnostim in potrebam bolnika. Uporabnost ugotovitev je pomembna za prakso fizioterapevtov, saj ponuja strokovna priporočila za vključevanje vadbenih programov pri izboljšanju psihofizičnega počutja bolnikov. Omejitve predstavljajo predvsem individualne razlike, dostopnost strokovnega kadra in tveganje pri pretirani vadbi. Kljub temu se je izkazalo, da je kinezioterapija pomemben nefarmakološki pristop, ki celostno prispeva k boljšemu zdravju in kakovosti življenja.
Ključne besede: Kinezioterapija, terapevtska vadba, duševno zdravje, depresija, anksioznost, stres, holistični pristop.
Objavljeno v ReVIS: 22.10.2025; Ogledov: 458; Prenosov: 9
Celotno besedilo (600,08 KB)