1. |
2. Analiza samooskrbne pridelave v Sloveniji s poudarkom na kmetijah, vključenih v kmetijsko okoljske programeMarina Pezdirc, 2016 Opis: Magistrsko delo obravnava samooskrbo v Sloveniji in to, koliko prispevajo k samooskrbi kmetijska gospodarstva, vključena v Kmetijsko okoljske programe v letu 2013, s poudarkom na prispevku k samooskrbi v jugovzhodni slovenski regiji. V uvodnem delu je obravnavana problematika doseganja zadostne prehranske samooskrbe. Osrednji del obravnava problem, koliko domača proizvodnja zadovoljuje domačo porabo na ravni statističnih regij, saj so ocene pridelave pomanjkljive. Ugotovila sem, da je bila v letu 2010 Slovenija 51,3-odstotno samooskrbovana in da kmetijska gospodarstva KOP prispevajo k samooskrbi le 10,7 odstotka. K samooskrbi prispevajo kmetijska gospodarstva KOP v jugovzhodni slovenski regiji le 7,2 odstotka. Največji prispevek k samooskrbi ima prireja mesa pri ekološkem in integriranem kmetovanju. Potrjuje se prva hipoteza, saj je samooskrba kmetij KOP v jugovzhodni slovenski regiji v letu 2013 nižja od 50 odstotkov. Na kmetijskih gospodarstvih KOP je bila v jugovzhodni Sloveniji v letu 2013 najboljša samooskrba z mesom (31,8 odstotka). To potrjuje drugo hipotezo. Potrjuje se tudi tretja hipoteza, saj v jugovzhodni Sloveniji pridelajo kmetijska gospodarstva KOP več integrirane kot ekološko hrane.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pridelana hrana, samooskrba, kmetijstvo, jugovzhodna Slovenija, jugovzhodna slovenska regija, ekološko in integrirano kmetijstvo, kvantitativna analiza
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 2588; Prenosov: 177
 Celotno besedilo (4,83 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. Vpliv žensk na prehod iz konvencionalnega v ekološko kmetovanjeMarjan Maučec, 2021 Opis: Pričujoča doktorska disertacija je na podlagi proučitve teoretičnih izhodišč relevantne literature in rezultatov raziskave ekoloških kmetij v Sloveniji o dejavnikih in kriterijih odločanja žensk o prehodu iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje, pridobila znanstvena spoznanja o zakonitostih teh odločitev in na njihovi podlagi pripravila model ukrepov, zasnovan na treh stebrih, ki so pomembni kot podporno okolje za ekološko kmetovanje žensk, to so sistem, pridelovalka in potrošnik. V tem okviru disertacija podaja natančnejšo definicijo in obrazložitev pomena ekološkega kmetovanja, podaja pregled zakonodaje Republike Slovenije, ki ureja področje ekološkega kmetijstva, opredeljuje vlogo žensk v kmetijstvu in natančneje določa in pojasnjuje dejavnike, ki vplivajo na odločitev žensk, da se njihovo kmetijsko gospodarstvo iz konvencionalnega preoblikuje v ekološko. Z oblikovanjem znanstvenih spoznanj o zakonitostih sprejemanja odločitve žensk o ekološkem kmetovanju v prihodnosti omogoča pričujoča raziskava ženskam podporno okolje glede možnosti odločanja za ekološko kmetovanje. V empiričnem delu raziskave smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja, in sicer neeksperimentalno kvantitativno raziskovanje z uporabo primarno zbranih anketnih podatkov. Z deskriptivno analizo smo prikazali osnovne značilnosti vzorca in spremenljivk. Pri tem smo uporabili univariatno statistiko (aritmetična sredina, standardni odklon, koeficient asimetrije in koeficient sploščenosti). V disertaciji smo zapolnili raziskovalno vrzel, ki hkrati predstavlja tudi osnovni prispevek k znanosti; to je preseganje ločenega proučevanja posamičnih dejavnikov in kriterijev. Na odločitev žensk o prehodu iz konvencionalnega na ekološko kmetijstvo sicer vplivajo številni dejavniki, pri čemer želimo poudariti, da nismo vzpostavljali ločnice med temi dejavniki, kot je mogoče razbrati iz proučevane literature, temveč smo izbrane dejavnike in kriterije raziskali skupaj, kompleksno.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kmetijstvo, vloga žensk, konvencionalno kmetovanje, ekološko kmetovanje, odločanje, vplivi okolja, kmetice, doktorske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1387; Prenosov: 105
 Celotno besedilo (474,29 KB) |
10. |
