Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Ključne besede: komunikacija, avtomobilska industrija, empatija, govorica telesa, karizmatična osebnost, nebesedna komunikacija, poslovno komuniciranje
Objavljeno v ReVIS: 23.05.2024; Ogledov: 422; Prenosov: 6
Celotno besedilo (723,87 KB)

Opis: Vsi imamo različne osebnosti, različne želje in potrebe ter različne načine izkazovanja čustev. Krmarjenje skozi vse to zahteva taktnost in pamet – še posebej, če upamo, da bomo v življenju uspeli. Tu postane čustvena inteligentnost pomembna. V magistrski nalogi nas je zanimalo, če zaposleni uporabljajo sposobnosti čustvene in duhovne inteligentnosti v sodobnem poslovnem okolju. Duhovna inteligentnost je opredeljena kot človeška sposobnost postavljanja vprašanj o končnem pomenu življenja in integriranem odnosu med nami in svetom, v katerem živimo. Posledica tega je izboljšanje psihičnega blagostanja posameznikov in doseganje cilja v njihovem življenju. V magistrski nalogi smo empirično raziskovanje razdelili na dva dela. V kvantitativnem delu empirične raziskave smo z anketnim vprašalnikom ugotovili posamezne sposobnosti zaposlenih v poslovnem okolju, ki smo jih v kvalitativnem delu empirične raziskave s pomočjo poglobljenih vprašanj za intervjuje, primerjali med seboj ter jih povezovali s teorijo. Ugotovili smo, da je najbolj razvita sposobnost anketirancev za zaznavanje, ocenjevanje in izražanje čustev pri zaposlenih v sodobnem poslovnem okolju, ter da se zaposleni zavedajo, kdaj doživljajo spremembe razpoloženja. Najbolj razvita sposobnost zaposlenih, potrebna za čustveno spodbujanje mišljenja je, da jih svoja čustvena razpoloženja različno spodbujajo pri specifičnih problemih. Nadalje smo ugotovili, da je najbolj razvita sposobnost, potrebna za uporabo čustvenega znanja, da zaposleni interpretirajo pomen emocij, ki se nanašajo na odnose. Ugotovili smo, da zaposleni sprejemajo čustva, tako prijetna kot neprijetna, kar je njihova najbolj razvita sposobnost, potrebna za reflektivno regulacijo čustev za spodbujanje čustvene in intelektualne rasti v poslovnem okolju. Zaposleni razvitost kompetenc duhovne inteligentnosti izkazujejo kot zavezanost k osebni rasti in sprejemanju sočutnih in modrih odločitev. Hipotezo o nepoznavanju veščin čustvene inteligentnosti smo ovrgli, ker se zaposleni zavedajo veščin čustvene inteligentnosti, saj večina zaposlenih prepozna čustveno inteligentnost kot sposobnost globoke intuicije, sočutja in empatije.
Ključne besede: Čustvena inteligentnost, duhovna inteligentnost, poslovno okolje, sočutje, empatija, modrost.
Objavljeno v ReVIS: 03.06.2023; Ogledov: 733; Prenosov: 37
Celotno besedilo (2,16 MB)

Opis: Temeljni namen pisanja magistrske naloge je raziskati problem povezanosti čustvene inteligence in delovne klime na študiji primera iz javne uprave in gospodarstva. V ta namen sem povabila k sodelovanju v raziskavi (fokusna skupina) zaposlene v javni upravi in nekaterih večjih slovenskih podjetjih, kot so: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... V vsaki skupini je sodelovalo po 8 zaposlenih. Kot zaposleno v državni upravi me je predvsem zanimala povezanost med čustveno inteligenco vodilnih in delovno klimo. Spraševala sem se, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na delovno klimo, saj imamo vsi približno enake standarde zahtevnosti poslovanja znotraj državne uprave, a je delovna klima različna kot tudi sama učinkovitost znotraj posamezne organizacije v državni upravi. Zato sem to področje izpostavila kot temeljni raziskovalni problem. Kasneje me je zanimal še odgovor na vprašanje, kako je s povezanostjo čustvene inteligence in delovne klime znotraj podjetniškega sektorja. Do sedaj v bazah Cobissa nisem zasledila, da bi kdo analiziral povezanosti čustvene inteligence in delovne klime znotraj javne uprave in v podjetništvu. Zato sem se odločila, da to sama raziščem; še zlasti zato, ker smo priča različnim družbenim dogajanjem, ki so posledica dejanja čustveno neinteligentnih oseb. V pričujoči nalogi sem zastavila za obe raziskavi temeljni raziskovalni problem, in sicer v prvi raziskavi, kako čustvena inteligenca vpliva na delovno klimo v javni upravi ter v drugi, kako le-ta vpliva na delovno klimo v nekaterih večjih slovenskih podjetjih. Zanimala so me predvsem vprašanja zavedanja pomena čustvene inteligence na delovnem mestu in uravnotežena uporabnost njenih parametrov v praksi. Moj cilj je bil ponuditi aplikativne rešitve problema in odgovoriti na vprašanji: kako uravnovesiti čustva (nikakor jih ne zatirati) na delovnem mestu ter kako z visoko inteligentnim čustvenim obnašanjem priti do čim boljše delovne klime in posledično tudi do učinkovitejših rešitev v javni upravi kot tudi v podjetništvu. Zato sem s pomočjo analize dejavnikov, ki vplivajo na uravnovešena čustvena ravnanja, kot tudi s pomočjo izsledkov raziskav, prikazala probleme in ključne dejavnike za uravnoteženo uporabo čustvene inteligence za doseganje boljše delovne klime znotraj javne uprave kot tudi znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Obravnavano tematiko sem v pričujoči magistrski nalogi analizirala z raziskovalno metodo fokusna skupina, v kateri so sodelovali nekateri sodelavci znotraj javne uprave in posamezniki iz večjih slovenskih podjetij. Za raziskavo v magistrski nalogi sem uporabila raziskovalno metodo: fokusna skupina (kvalitativna metoda za raziskovanje in je ena od metod za zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov). Iz odgovorov v fokusni skupini se je jasno potrdilo, da je čustvena inteligenca v direktni povezavi z delovno klimo in da si zaposleni v javnem sektorju želijo imeti za svojega vodjo čustveno in socialno inteligentno osebo, ki se zna empatično vživeti v probleme drugih ter je pozitivna oseba, ki jim je za vzgled. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsake poslovne organizacije, zlasti za doseganje učinkovitosti v njej. Zanimalo me je tudi, kakšen je odnos med delovno klimo in čustveno inteligenco znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Zato sem izvedla kvalitativno raziskavo z zaposlenimi iz nekaterih večjih slovenskih podjetij: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... Rezultati so bili podobni, pa vendar v svoji specifičnosti v nekaterih segmentih različni od prvih. Na koncu sem rezultate ene raziskave primerjala z rezultati druge in potegnila vzporednice, oziroma ločnice. V sklepnem delu sem podala še predlog izboljšav kot aplikativno rešitev, pridobljeno na podlagi izsledkov teh dveh raziskav.
Ključne besede: javna uprava, gospodarstvo, čustvena inteligenca, amigdala, čustvena zrelost, socialna inteligenca, socialna zrelost, stres, empatija, socialni možgani, delovna klima, timsko delo, socialna vloga, fokusna skupina, paradigma
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1318; Prenosov: 83
Celotno besedilo (877,55 KB)

Ključne besede: čustvena inteligenca, empatija, intuicija, znanje, management znanja
Objavljeno v ReVIS: 05.01.2021; Ogledov: 1548; Prenosov: 116
Celotno besedilo (976,54 KB)

Opis: Uvod in namen: Komunikacija ima poleg strokovne usposobljenosti izjemno pomembno vlogo tudi na področju zdravstva. Pacienti so še občutljivejši in potrebujejo asertivne zdravstvene delavce. Namen diplomske naloge je ugotoviti, ali se fizioterapevtom zdi komunikacija pomembna, ali menijo, da imajo usvojenih dovolj komunikacijskih veščin ter ali bi bilo zanje potrebno organizirati izobraževanja s področja komunikacije. Metode: Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je obsegal dvajset vprašanj. Rešenih je bilo 56 vprašalnikov, obdelani so bili s pomočjo programa Excel. Rezultati: Anketirancem se zdi komunikacija s pacientom v procesu rehabilitacije zelo pomembna. Menijo, da imajo dovolj usvojenih komunikacijskih veščin, želeli bi več izobraževanj na temo komunikacije. Paciente naslavljajo z gospod/gospa in priimkom, za motivacijo uporabljajo pohvalo. S pacienti ne govorijo o svoji zasebnosti. O pacientih se pogosto posvetujejo s svojimi sodelavci. Uporabnost: Kakovostna komunikacija pripomore k uspešnejši rehabilitaciji. Tako se med pacientom in fizioterapevtom v času fizioterapevtske obravnave razvije pristnejši odnos, ima fizioterapevt na pacienta večji vpliv, pacient mu bolj zaupa. Zato je pomembno, da se fizioterapevti poleg strokovnih izobraževanj udeležujejo tudi izobraževanj in delavnic s področja komunikacije. Omejitve: Vprašalnik je izpolnilo majhno število anketirancev, zato ugotovitev ne moremo posplošiti na celotno populacijo.
Ključne besede: komunikacija, fizioterapija, pacient, rehabilitacija, empatija
Objavljeno v ReVIS: 22.11.2018; Ogledov: 4926; Prenosov: 684
Celotno besedilo (864,86 KB)