Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Svet je poln informacij, ki jih potrebujemo, da presodimo, katera odločitev bo imela za nas najboljši izid. To pomeni, da ima informacija svojo vrednost. Zelo podobno je tudi v poslovni sferi. Podjetja za uspešno poslovanje potrebujejo neračunovodske in računovodske informacije. Gre za informacije o preteklih in prihodnjih procesih in stanjih, ki izhajajo iz računovodstva. Ker pa podjetja za svoje delovanje potrebujejo usposobljeno osebje, so za uspešno kadrovsko upravljanje ključnega pomena računovodske informacije, ki so v največji meri povezane s stroški dela. Ob tem pa so računovodske informacije neločljivo povezane z davčno zakonodajo. Namen magistrskega dela je bil proučiti, kako stroški dela v proučevani organizaciji vplivajo na celotne odhodke, kakšno povprečno bruto plačilo v primerjavi s povprečjem v RS prejemajo zaposleni v Domu starejših občanov Novo mesto in kakšne spremembe plačne politike povzroča dvig minimalne plače. Ugotovili smo, da je plačni sistem z delnimi posegi v plače le na določenih področjih še poglobil anomalije med različnimi poklicnimi skupinami. Tudi minimalna plača ne dosega svojega namena, saj se z njenim dvigom povečuje število zaposlenih, ki ravni minimalne plače ne dosegajo več. Na drugi strani pa se z enostranskim posegom v plačni sistem podira razmerje do visokokvalificiranih zaposlenih. Z vidika davčne zakonodaje smo dodatno ugotovili, da je implementacija ukrepov v času epidemije covida-19 vplivala na ekonomski status zaposlenih v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva v javni mreži pozitivno, saj so prejeli bistveno višje neto koristi kot zaposleni v drugih dejavnostih javnega sektorja. Vsekakor pa je nujna reforma plačnega sistema v javnem sektorju zaradi pravičnejših in motivacijskih plač.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: računovodske informacije, stroški dela, plača, minimalna plača, epidemija covida-19
Objavljeno: 21.04.2024; Ogledov: 84; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,55 MB)