11. |
12. |
13. Učinkovitost pravnega sredstva pred Evropskim sodiščem za človekove praviceLara Kodran, 2021 Opis: Evropsko sodišče za človekove pravice v skladu z načelom subsidiarnosti na mednarodni ravni skrbi za varstvo posameznikovih temeljnih pravic, saj zagotavljanje varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v prvi vrsti predstavlja ključno nalogo in odgovornost vsake države članice Sveta Evrope, da se v nacionalnem in tudi mednarodnem prostoru lahko smatra za demokratično in pravno državo. Zaradi prevelike obremenjenosti Evropskega sodišča in tendence v smeri dejstva, da to Sodišče še naprej obdrži svojo odločilno vlogo pri zagotavljanju in varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin širom evropskega kontinenta, so bili uvedeni novi kriteriji, ki so posameznikom omejili dostop do Strasbourškega sodišča. Na Evropsko sodišče se tako obračajo tisti posamezniki, ki pred domačimi sodišči niso uspeli dokazati kršitev svojih konvencijskih pravic in svoboščin. Države članice Sveta Evrope pa nosijo obveznost, da sodbe, pri katerih se pojavljajo kot kršiteljice, pravilno izvršijo v nacionalnem pravnem redu, saj izvrševanje sodb Evropskega sodišča predstavlja enega od ključnih dejavnikov, od katerega je odvisna učinkovitost evropskega pravega sredstva. Za nadzor nad izvrševanjem sodb strasbourškega sodišča je v prvi vrsti pristojen Odbor ministrov, ki kot politično telo, za izvajanje učinkovitega nadzora, potrebuje kooperacijo ostalih organov Sveta Evrope. Kadar pa država podpisnica Evropske konvencije, sodbe Evropskega sodišča ne more ali ne želi izvrši v nacionalnem pravnem redu, ima posameznik delno odprto možnost, da se ponovno obrne na konvencijske organe.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, učinkovitost evropskega pravnega sredstva, izvrševanje sodb ESČP, kriteriji dopustnosti zadeve pred ESČP
Objavljeno: 16.12.2021; Ogledov: 1070; Prenosov: 81
 Celotno besedilo (745,94 KB) |
14. Pojav nastanka in oživitev degradiranih območij s pomočjo evropskih sredstev na občini DomžaleGregor Turel, 2021 Opis: Degradirana območja predstavljajo lokacije z negativnimi posledicami pretekle človeške uporabe. Na današnjih degradiranih območjih so v preteklosti potekale različne dejavnosti, od gospodarskih, transportnih do stanovanjskih. V evropskem prostoru se v glavnem srečujemo z degradiranimi območji na tradicionalnih industrijskih lokacijah, v velikih urbanih središčih ter na podeželju. Oživljanje degradiranih območij odpravlja številne negativne učinke, vendar porablja velike količine finančnih, kadrovskih, strokovnih in organizacijskih virov. Oživljanje degradiranih območij zahteva identifikacijo, načrtovanje, financiranje in izvedbo aktivnosti, hkrati pa investicije v aktivnosti ne prinašajo enakovrednih kratkoročnih ekonomskih učinkov. Namen disertacije je bil proučiti možnosti za oživljanje degradiranih območij s pomočjo proračunskih sredstev Evropske unije ter tudi prikaz celovitega in sistematičnega pristopa k reševanju problematike. V uresničevanje namena smo izvedli raziskavo med notranjimi in zunanjimi udeleženci izbranega primera občine, identificirali ključne probleme obstoječega postopanja ter sintetizirali predloge za izboljšave. Raziskavo smo razdelili na tri dele. Pri znanstvenem raziskovanju smo uporabili znanstvene metode deskripcije, zgodovinske metode, primerjalne metode, metode opazovanja, delfsko metodo (fokusne skupine, metodo intervjuvanja in metodo anketiranja), metodo analiziranja in ocenjevanja notranjih in zunanjih dejavnikov (analizo SWOT) in sintezno metodo. V glavnem delu raziskave smo izvedli sedem intervjujev. V drugem delu kvalitativne raziskave smo izvedli nestrukturirane intervjuje. V tretjem delu smo uporabili orodje ankete. Na koncu smo izdelali aplikativni model oživitve proučevanega degradiranega območja. Predstavljena študija primera se osredotoča na identifikacijo in primerjalno analizo področij optimizacije obstoječih praks oživljanja degradiranih območij. V nadaljnji praksi bi bilo smiselno ugotavljati, kakšne so kadrovske in organizacijske možnosti. Na ta način bi si občine zagotovile dotok evropskih sredstev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: degradirano, opuščeno, razvrednoteno, občina, evropska sredstva
Objavljeno: 04.01.2022; Ogledov: 1010; Prenosov: 116
Celotno besedilo (10,67 MB) |
15. Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanjaAriana Šuc, 2022 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Zakon o sojenju brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO), nadzorstvena pritožba, rokovni predlog, sredstva pravičnega zadoščenja, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o človekovih pravicah, Ustava Republike Slovenije, odločba v zadevi Lukenda proti Sloveniji, odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-65/05
Objavljeno: 13.09.2022; Ogledov: 804; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,03 MB) |
16. Optimalni model regionalnega razvoja v Sloveniji z vidika strateškega načrtovanja in učinkovitosti sistema upravljanjaMonika Kirbiš Rojs, 2023 Opis: V preteklosti se je pokazalo, da imajo evropska sredstva izjemno pozitivno vlogo tudi pri premagovanju posledic kriz, kot je pandemija covida-19 in energetska kriza. Evropska komisija je na zadnjo krizo odreagirala hitro in z izdatno finančno pomočjo do leta 2029, ki je zaradi uvedbe novega mehanizma za okrevanje in odpornost za Slovenijo skoraj dvakrat višja, kot je bila v programskem obdobju 2014–2020. V doktorski disertaciji se osredotočamo na kohezijsko politiko kot najpomembnejšo politiko EU za spodbujanje večje solidarnosti in s tem zmanjševanja regionalnih razvojnih razlik ter na preučevanje problema zagotavljanja skladnega regionalnega razvoja. Prikazali bomo dejavnike, ki povzročajo regionalne razlike, ter odziv politike nanje oziroma vlade kot izvršnega organa oblasti in hkrati kot najvišjega organa državne uprave. Preučili bomo instrumente EU, ki so na voljo državam članicam, da bi se zmanjšala gospodarska, socialna in teritorialna neskladja, ki še vedno obstajajo v EU. Na področju regionalnega razvoja v Sloveniji kljub znatnemu obsegu evropskih sredstev zaznavamo odsotnost sistemskih rešitev in ukrepov ali pa so ti zastareli. Zato bomo pristopili k oblikovanju optimalnega modela regionalnega razvoja v Sloveniji z vidika strateškega načrtovanja in učinkovitosti sistema upravljanja. Preučili bomo procese, postopke in institucije oz. sisteme upravljanja, izvajanja in nadzora evropskih skladov v izbranih državah, še posebej v Avstriji in Estoniji, ter oblikovali predloge za optimizacijo slovenskega sistema. Podatke za raziskavo bomo zbrali s pomočjo pregleda literature, ankete in dela s fokusnimi skupinami.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: evropska sredstva, kohezija, regionalni razvoj, strateško načrtovanje, sistem upravljanja
Objavljeno: 22.03.2024; Ogledov: 159; Prenosov: 9
Celotno besedilo (3,51 MB) |
