1. Trpinčenje v slovenski pravni ureditvi primerjalno z drugimi državami članicami EUPrimož Pevec, 2020 Opis: Vse hujša konkurenca v zaostrenih tržnih pogojih, ki je odraz današnje globalno, potrošniško, kompetitivno usmerjene družbe, v delovno okolje različnih organizacij, še izraziteje vnaša tekmovalnost in posledično nasilno vedenje med zaposlenimi. V takih okoljih in razmerah se znižuje nivo varnosti zaposlitve posameznikov, obstoj njihovih delovnih mest ni več samoumeven in zato postajajo ranljivejši. Ob upoštevanju tržnih zakonitosti delo predstavlja vedno večjo vrednoto, zahtevo in pričakovanja s strani delodajalcev, delavci so deležni vse večjih groženj z odpuščanjem, ustvarjajo se pogoji, da zaposleni začnejo izvajati psihično nasilje nad sodelavci, s strani katerih se zaradi njihovega boljšega znanja, veščin in sposobnosti, počutijo ogrožene. Delovno okolje, zaradi hitrega tempa in načina življenja v današnjem času, predstavlja prostor, v katerem zaposleni posameznik preživi večino svojega aktivnega življenja, zato bi to okolje moralo predstavljati varno sredino, znotraj katere bi mu bilo omogočeno razvijati svoje talente in potenciale, vendar žal temu vedno ni tako. V tem pogledu tudi Slovenija ni izjema, vse bolj razširjeni pojavi trpinčenja na delovnem mestu predstavljajo resno grožnjo posameznikom, organizacijam in celotni družbi. Država na normativni ravni posameznikom zagotavlja prepoved kršitve trpinčenja in zagotavljanja dostojanstva na delovnem mestu in v zvezi s tem delodajalcem nalaga določene obveznosti glede zagotavljanja primernega delovnega okolja in ukrepov za njegovo zagotavljanje. V ta namen morajo delodajalci oblikovati in sprejeti ustrezne politike za preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu, se opredeliti do nastalih pojavov, jih obsoditi kot nesprejemljive in poskrbeti za ustrezno sankcioniranje povzročiteljev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mobing, konflikt, sodna praksa, pravna ureditev, trpinčenje na delovnem mestu, EU, Evropska unija
Objavljeno: 22.04.2021; Ogledov: 1476; Prenosov: 164
 Celotno besedilo (1,19 MB) |
2. Primerjava Evropske unije in Združenih držav Amerike v mednarodnih odnosihMarko Simjanoski, 2022 Opis: Magistrsko delo obravnava položaj Evropske unije in Združenih držav Amerike v mednarodnih odnosih. V mednarodnem okolju se subjekti nenehno srečujejo z interesi drugih subjektov, s katerimi so pogosto v koliziji. Neskladje interesov velikokrat privede do porušenih odnosov ter ravnotežji moči. Te odnose ponovno vzpostavljajo s prilagajanjem novonastalim razmeram z sklepanjem koalicij med državami, ki imajo skupen interes za dosego svojih zunanjepolitičnih ciljev ali z uporabo sredstev, ki so jim na voljo. Za potrebe raziskave pravne ureditve obeh subjektov, faktorjev moči, nacionalnega interesa ter učinkovitosti zunanjih politik so bile uporabljene metode družboslovnega raziskovanja: zgodovinsko deskriptivna metoda, opis, primerjava, normativno-dogmatična metoda, analiza, sinteza, ocena in komentar. Cilj raziskave je podrobno opredeliti učinkovitost obeh pravnih sistemov, opredeliti faktorje moči, definirati nacionalni interes obeh subjektov ter oceniti učinkovitost zunanje politike obeh subjektov. Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali je Evropska unija sposobna in voljna prevzeti vodilno vlogo v mednarodnih odnosih. Evropsko unijo zaradi narave pravne ureditve in načina sprejemanja odločitev ovira veliko dejavnikov, hkrati pa nacionalni interesi držav članic, slabijo skupni interes Evropske unije, kar posledično vpliva na homogenost skupne zunanje politike. Ker je Evropska unija energetsko odvisna in vojaško šibka, se to odraža v širini nacionalnega interesa ter učinkovitosti zunanje politike.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodni odnosi, pravna ureditev, nacionalni interes, zunanja politika, faktorji moči, Evropska unija, Združene države Amerike
Objavljeno: 15.12.2022; Ogledov: 677; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,50 MB) |
3. Pravna ureditev uporabe in nadzora nad izvajanjem aktivnosti brezpilotnih zrakoplovov v policijiPika Mihelič, 2023 Opis: Osnovna Uredba (EU) 2018/1139 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva, skupaj z delegiranimi in izvedbenimi predpisi, predstavlja pravno podlago za urejanje brezpilotnih zrakoplovov na ravni Evropske unije. Navedeni akti praviloma ne veljajo za izvajanje državnih aktivnosti, iz česar izhaja, da je za njihovo delovanje praviloma potrebno sprejeti posebne nacionalne predpise. Države članice se lahko vseeno na podlagi mehanizma »opt-in« odločijo, da bodo posamezna poglavja uredbe veljala tudi za izvajanje tovrstnih aktivnosti. Medtem ko so se številne države Evropske unije odločile za uporabo omenjenega mehanizma, Republika Slovenija te odločitve zaenkrat uradno še ni sprejela. Iz navedenih okoliščin izhajajo številna vprašanja, ki se nanašajo na natančno definicijo državnih aktivnosti, njihovo razmejitev ter možnosti uporabe splošnih predpisov pri izvajanju aktivnosti s sistemi brezpilotnih zrakoplovov, ki jih opravljajo policija, vojska ter drugi državni organi, organih samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcih javnih pooblastil. Prav tako trenutno veljavni Zakon o letalstvu podrobneje ne ureja državnih aktivnosti niti brezpilotnih zrakoplovov. Zato so v magistrskem delu na podlagi analize evropskih in nacionalnih predpisov, izvajanja intervjujev v Slovenski vojski, Slovenski policiji in na Ministrstvu za infrastrukturo ter preučitve primerov dobrih praks v tujih državah podani odgovori na številna vprašanja. Skozi prizmo predloga novega Zakona o letalstvu in zahtev evropskih predpisov so oblikovana izhodišča za pripravo Pravilnika o letenju policijskih sistemov brezpilotnih zrakoplovov, upravljanju varnosti ter druge posebnosti v zvezi z letenjem policijskih sistemov brezpilotnih zrakoplovov. V nadaljevanju so predstavljeni možni načini umestitve strokovnega in letalsko-varnostnega nadzora nad uporabo policijskih sistemov brezpilotnih zrakoplovov v obstoječo strukturo notranjega nadzora. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je ustrezna pravna ureditev uporabe in nadzora nad aktivnostmi s sistemi brezpilotnih zrakoplovov v policiji. Ugotovitve magistrskega dela so lahko vodilo pri pripravi sprememb in dopolnitev zakonov ter podzakonskih predpisov, saj je na enem mestu sistematično analizirana relevantna pravna ureditev, navedeni pa so tudi konkretni predlogi za ureditev izvajanja nadzornih nalog nad uporabo sistemov brezpilotnih zrakoplovov v policiji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sistemi brezpilotnih zrakoplovov, evropska ureditev, slovenska policija, slovenska vojska, državne aktivnosti, letalsko-varnostni nadzor
Objavljeno: 09.10.2023; Ogledov: 389; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,33 MB) |
4. Načini ustanovitve evropske delniške družbeMedina Pašagić, 2023 Opis: Koncept SE, znan tudi kot societas europaea, se je pojavil pred več kot štiridesetimi leti, vendar je bil postopek ustanovitve dolgotrajen in zaznamovan s sporom o pravnih temeljih. Takrat je bila ustanovljena delovna skupina za raziskovanje te ideje. Postopek ustanovitve SE se je razvijal skozi leta, pri čemer so bile predstavljene različne verzije statuta SE v letih 1970, 1975, 1991 in 1997. Evropska unija je ustvarila pravni okvir, ki omogoča podjetjem poslovanja v več državah članicah z različnimi ugodnostmi, kot so omejena odgovornost, davčne ugodnosti in izbira sistema upravljanja. Kljub temu je postopek ustanovitve SE lahko zapleten, saj se podjetja srečujejo z različnimi pravnimi sistemi in zahtevami v različnih državah. Magistrsko delo preučuje različne izzive, s katerimi se podjetja soočajo pri ustanavljanju SE in identificira najučinkovitejše metode in strategije. Eden od ključnih izzivov je poznavanje različnih pravnih postopkov in zahtev v državah članicah EU. Ustanovitelji podjetja morajo razumeti različne predpise in zakone, ki urejajo SE, ter jih upoštevati v vsaki državi, kjer poslujejo. Odločanje o najprimernejšem načinu ustanovitve SE je drug izziv, saj podjetja lahko izbirajo med različnimi pristopi, kot so združitev obstoječih podjetij, ustanovitev holdinga, preoblikovanje obstoječe družbe v SE ali ustanovitev hčerinske SE. Magistrsko delo poudarja, da ustanovitev SE predstavlja atraktivno možnost za podjetja, ki želijo poslovati v več državah članicah EU. Za uspešnost je ključnega pomena premišljeno pristopiti k razumevanju izzivov in priložnosti, povezanih z ustanovitvijo SE, ter izbrati najbolj ustrezno metodo, ki bo odražala potrebe in cilje podjetja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: evropska delniška družba, ustanovitveni postopek, pravna ureditev, prednosti in omejitve, Evropska unija
Objavljeno: 28.11.2023; Ogledov: 281; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,08 MB) |
