1. Pravni vidik evtanazije v Republiki Sloveniji v primerjavi z državami z liberalno in konzervativno ureditvijoSvjetlana Peterle, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Evtanazija je pospešitev smrti pacienta z namenom olajšanja neznosnega trpljenja. Vključuje različne oblike, kot so prostovoljna, prisilna, aktivna in pasivna evtanazija, pri čemer je aktivna prostovoljna evtanazija najpogosteje obravnavana. Pomembna je razmejitev med evtanazijo, samomorom z zdravniško pomočjo in zdravljenjem z dvojnim učinkom. V Sloveniji evtanazija ni zakonsko dovoljena, dovoljena pa je pasivna oblika opustitve nepotrebnega zdravljenja, medtem ko so po svetu nekatere države evtanazijo in pomoč pri samomoru regulirale z zakonom ob strogih pogojih in ob nadzoru.
Metode: Uporabljen je bil kvalitativen raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz PubMed in dLib.
Rezultati: Rezultati intervjujev kažejo, da zdravstveni delavci evtanazijo večinoma razumejo kot zavestno in aktivno dejanje za končanje neznosnega trpljenja, pri čemer jasno ločujejo med evtanazijo in pomočjo pri samomoru. Večina intervjuvanih se zaveda, da je evtanazija v Sloveniji pravno prepovedana, dovoljena pa je pasivna opustitev zdravljenja ob upoštevanju pacientove volje. Intervjuvani izražajo zadržanost do legalizacije evtanazije, predvsem zaradi etičnih dilem, možnosti zlorab in povečane odgovornosti zdravstvenega osebja. Se posebej izpostavljajo ranljivost starejših in hudo bolnih pacientov ter potrebo po jasnih pravnih in etičnih smernicah.
Razprava: Ugotovitve potrjujejo, da je evtanazija med zdravstvenimi delavci razumljena kot izjemno občutljivo in kompleksno vprašanje, kjer se prepletajo pravni, etični in osebni vidiki. Zadržan odnos do njene legalizacije kaze na strah pred normalizacijo smrti kot rešitve ter na skrb za zaščito pacientovega dostojanstva in avtonomije. Rezultati med drugim poudarjajo pomen kakovostne paliativne oskrbe kot alternative evtanaziji. Razprava odpira potrebo po širšem družbenem dialogu, dodatnem izobraževanju zdravstvenih delavcev in jasnejši zakonodajni ureditvi.
Ključne besede: evtanazija, samomor, Slovenija, zdravstvo.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 118; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (1,28 MB) |
2. Evtanazija v luči človekovih pravic : magistrsko deloKaja Vaupotič, 2025, magistrsko delo Opis: Vprašanja predčasnega končanja življenja na zahtevo posameznika postajajo čedalje pomembnejša v okviru razprave o človekovih pravicah. Ena ključnih dilem je, ali obstaja pravica do smrti oz. ali gre za osebno svoboščino ali pravico posameznika, ki bi jo država »morala« priznati. Magistrsko delo preučuje pravni okvir evtanazije in zdravniško asistiranega samomora v luči Evropske konvencije o človekovih pravicah, s poudarkom na analizi sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice ter primerjavi z odločitvami Vrhovnega sodišča Združenih držav Amerike. Osrednja raziskovalna vprašanja se nanašajo na vlogo avtonomije volje, možnost zlorab v praksi ter na konflikte med pravicami pacientov in njihovih svojcev. Pravno izhodišče analize je 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki varuje pravico do zasebnega življenja in v okviru katerega Evropsko sodišče za človekove pravice obravnava tudi vprašanja končanja življenja. Ugotovitve kažejo, da pravica do smrti ni izrecno priznana kot temeljna človekova pravica, temveč kot svoboščina posameznika, ki jo države lahko priznajo ob spoštovanju strogih postopkovnih varovalk in drugih človekovih pravic. Delo nadalje razvrsti evropske in ameriške sodne primere na aktivno in pasivno evtanazijo ter zdravniško asistiran samomor. Primerjava kaže, da ima Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike bolj restriktiven pristop, medtem ko Evropsko sodišče za človekove pravice državam dopušča širše polje proste presoje in več pluralnosti.
Ključne besede: evtanazija, pravica do smrti, avtonomija, zdravniško asistiran samomor, EKČP
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 278; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,63 MB) |
3. Stališča strokovnih delavcev o evtanaziji pri osebah s pridobljeno možgansko poškodbo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaNuša Limonšek, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Evtanazija je v Sloveniji vse bolj obravnavana tema, ki odpira etična, pravna in klinična vprašanja. Pomemben akter razprave je društvo Srebrna nit, ki je s predlogom Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) spodbudilo širšo družbeno in strokovno razpravo. Izmed posebej ranljivih skupin, ki se jih ta tema dotika, so osebe s pridobljeno možgansko poškodbo (PMP), ki se pogosto soočajo z dolgotrajnim trpljenjem, odvisnostjo od pomoči in omejeno zmožnostjo odločanja. Metode: Uporabili smo kvalitativni pristop in izvedli 10 strukturiranih intervjujev z zaposlenimi v ZUDV Dornava. Intervjuji so omogočili vpogled v stališča zaposlenih glede evtanazije pri osebah s PMP. Podatke smo obdelali z induktivnim pristopom, oblikovali kode in jih razvrstili v ključne teme, ki prikazujejo dojemanje etičnih, pravnih in strokovnih vidikov ter dileme, s katerimi se zaposleni srečujejo pri svojem delu. Rezultati: Zaposleni imajo raznolika stališča – od podpore do nasprotovanja. Večina vidi evtanazijo kot možnost preprečevanja trpljenja in zagotavljanja dostojanstvene smrti, drugi pa kot alternativo poudarjajo paliativno oskrbo in svarijo pred zlorabami. O predlogih zakonov so seznanjeni predvsem preko medijev, le redki so aktivno iskali dodatne informacije. Nekateri so se v praksi srečali z izraženimi željami pacientov ali svojcev, večina pa takih izkušenj nima. Posebej izpostavljajo pomen vnaprejšnje izražene volje, saj osebe s PMP pogosto niso sposobne samostojnega odločanja. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je evtanazija pri PMP razumljena predvsem kot možnost dostojanstvene smrti, ob tem pa ostajajo etične dileme, nevarnost zlorab in pomanjkljiva zakonodaja. Potrebna je jasna pravna ureditev ter dodatno strokovno izobraževanje zaposlenih.
Ključne besede: evtanazija, strokovni delavci, osebe s pridobljeno možgansko poškodbo, možganska poškodba
Objavljeno v ReVIS: 24.02.2026; Ogledov: 445; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Stališča uporabnikov in izvajalcev institucionalne oskrbe starejših ljudi do evtanazije kot etične dileme v sodobni družbi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaNina Velikanje, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava stališča oskrbovancev in strokovnih delavcev v institucionalni oskrbi do evtanazije kot pomembne etične in družbene dileme sodobnega časa. V teoretičnem delu so predstavljeni zgodovinski, filozofski, pravni in etični vidiki evtanazije ter razlike med njenimi oblikami, kot so aktivna in pasivna, prostovoljna in neprostovoljna. Poseben poudarek je namenjen vprašanju dostojanstva, pravici do samoodločanja ter vlogi zdravstvenega osebja pri koncu življenja. V empiričnem delu je bila izvedena kvantitativna raziskava med uporabniki in izvajalci institucionalne oskrbe. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako te skupine dojemajo evtanazijo, katere oblike podpirajo in kakšne etične pomisleke imajo. Rezultati kažejo, da večina anketirancev podpira prostovoljno aktivno evtanazijo, medtem ko je stališče do neprostovoljne aktivne evtanazije razdeljeno. Posebno pozornost naloga posveča vplivu starosti, osebnih vrednot, izkušenj in poklicne vloge na oblikovanje mnenj. Zaključek naloge poudari pomen nadaljnje razprave o evtanaziji v Sloveniji, vključno z večjo pravno jasnostjo, izboljšanjem paliativne oskrbe in izobraževanjem javnosti ter strokovnega kadra.
Ključne besede: evtanazija, institucionalna oskrba, etične dileme, dostojanstvo, samoodločanje
Objavljeno v ReVIS: 23.01.2026; Ogledov: 618; Prenosov: 17
Celotno besedilo (727,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Vpliv razvoja družbe na uzakonitev evtanazije in njena uzakonitev na nadaljnji razvoj družbe : magistrsko deloEsada Kerić, 2025, magistrsko delo Opis: Vse več držav dovoljuje evtanazijo in/ali pomoč pri samomoru s pomočjo zdravnika. Vrednote družb, ki oboje prepovedujejo, temeljijo na spoštovanju človeškega življenja in si prizadevajo za ohranjanje teh vrednot. Tako potekajo številne razprave v krogih stroke, znanstvenikov, pravnikov, verskih skupnosti. Vprašanje evtanazije ni več omejeno le na odnos pacient–zdravnik, ampak se seli na druga področja, kot so bioetika, etika, pravo, teologija, javna morala. Oblikovala so se različna stališča do evtanazije. Absolutno jo zavračajo tisti, ki zagovarjajo svetost življenja, zagovarjajo jo tisti, ki se sklicujejo na pravico do avtonomije, pravico do dostojnega življenja in umiranja na dostojanstven način. Ter tisti, ki evtanaziji ne oporekajo, nasprotujejo pa njeni legalizaciji. Zaslediti je celo protislovja v opredelitvi pojmov. Na njeno uzakonitev ne vplivajo zgolj trenutne razmere, ki opredeljujejo družbo, temveč so zajeti vsi dejavniki, ki so jo skozi razvoj zaznamovali: zgodovina, družba, pravo, razvoj medicine in medicinskih postopkov. Delo zajema različne metode raziskovanja. Z zgodovinsko išče izvor evtanazije. Z metodo deskripcije njen razvoj, razvoj stališč, družb. Metoda kompilacije z navedki in citati delo strokovno obogati. Metoda klasifikacije opredeli pojme raziskovanja. Z metodo analize analizira različna stališča, jih opredeli. Metodi deskripcije in analize prepletata celotno delo. Z deduktivno metodo in metodo logičnega sklepanja ugotovi, da družba zaradi razvoja tehnologije in medicine potrebuje evtanazijo. V nadaljevanju z metodo analize razčleni posamične sodbe, zakone, primere držav, ki so uzakonile evtanazijo ter z induktivno metodo in metodo logičnega sklepanja nakaže vpliv sodb na splošne potrebe družb. Metoda analize in primerjalna metoda analizirata slovensko in hrvaško zakonodajo. Ugotovita (ne)spoštovanje treh načel, razvitih iz sodb ESČP, ki jih nacionalna zakonodaja mora spoštovati. S statistično metodo delo interpretira nekaj podatkov poročil RTEs, analizira demografske in bolezenske značilnosti oseb, ki se odločijo za evtanazijo. Metoda sinteze poveže delo v celoto. Namen dela je pregled znanja, stališč in drugih bistvenih elementov, ki spremljajo, vplivajo in strukturirajo pravno podlago za evtanazijo. Cilj dela je ugotoviti kompatibilnost med razvojem družbe in razvojem evtanazije. Magistrsko delo bo z vsemi zbranimi informacijami, podatki in dejstvi uporabno širšemu spektru bralcev, tudi tistim, ki bodo potrebovali evtanazijo.
Ključne besede: evtanazija, pomoč pri samomoru, družba, razvoj, bistveni elementi, stališča, pravna podlaga
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 1069; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,60 MB) |
6. SPREJEMANJE ODLOČITVE ZA PRENEHANJE MEDICINSKO NEUTEMELJENEGA ZDRAVLJENJAŽan Skočir, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Opustitev zdravljenja je pomembno etično in pravno vprašanje, zlasti kadar to ne prinaša več koristi za bolnika. Pri bolnikih s kroničnimi ali terminalnimi boleznimi je nadaljevanje invazivnega zdravljenja pogosto neupravičeno, saj poslabšuje kakovost življenja. Namen raziskave je analizirati standardizirane obrazce za sprejemanje odločitve o prenehanju medicinsko neutemeljenega zdravljenja na internistični prvi pomoči Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Cilj je raziskati pobudo za prenehanje zdravljenja, bolnikovo zmožnost odločanja oziroma vnaprejšnjo voljo ter analizirati diagnoze in predlagane opustitve zdravljenja.
Metode: Uporabljena sta kvantitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Raziskovalni vzorec obsega 747 standariziranih obrazcev internistične prve pomoči iz leta 2023. Zbrani podatki so bili računalniško obdelani in prikazani s programom Microsoft Excel.
Rezultati: V letu 2023 je bilo na IPP UKCLJ pregledanih 23.454 bolnikov, pri 747 je bil sklican konzilij o prenehanju zdravljenja. Največkrat je bila pobuda podana s strani zdravnikov (68,1 %). Več kot 62 % bolnikov ni bilo sposobnih odločanja, vnaprej izražena volja pa je bila redko prisotna (2,5 %). Najpogosteje je bila predlagana opustitev oživljanja in intubacije (99,7 %). V redkih primerih je bila predlagana odtegnitev zdravljenja, najpogosteje mehanske ventilacije (2 %). Glavna diagnoza za prenehanje zdravljenja je bila akutna respiratorna insuficienca (30 %), med pogostimi simptomi sta bili še nepokretnost in demenca.
Razprava: Prenehanje zdravljenja je bistven dejavnik za izboljšanje kakovosti oskrbe in učinkovito rabo virov v zdravstvu. Medicinsko neutemeljeno zdravljenje je tisto, ki nima znanstveno potrjenih koristi oziroma upravičenosti. Poleg kliničnih argumentov je prenehanje neučinkovitih postopkov pomembno tudi z etičnega in ekonomskega vidika, saj omogoča pravično razporeditev zdravstvenih virov.
Ključne besede: internistična prva pomoč, prenehanje zdravljenja, paliativna oskrba, evtanazija, opustitev zdravljenja
Objavljeno v ReVIS: 29.11.2024; Ogledov: 1685; Prenosov: 51
Celotno besedilo (894,59 KB) |
7. Pravica do dostojne smrti v Evropi : magistrsko deloTeja Vavpetič, 2023, magistrsko delo Opis: Beseda evtanazija izhaja iz Grčije in pomeni dobro oziroma lahko smrt. S časom je beseda postala sinonim za usmrtitev brez bolečin. Znotraj Evrope pravna ureditev glede evtanazije ni enotna. V nekaterih državah je pravno urejena, spet v drugih z zakonom prepovedana. Prvi državi, ki sta evtanazijo legalizirali, sta bili Nizozemska leta 2001 in Belgija leta 2002. Z leti se jima pridružuje vedno več držav, ki zakonsko urejajo pravico do dostojnega končanja življenja. V povezavi s pojmom evtanazija se zdi smiselno omeniti tudi pojme samomor z zdravniško pomočjo, paliativna sedacija in zdravljenje z dvojnim učinkom. Evtanazija postavlja vrsto etičnih, verskih in psiholoških vprašanj. Na legalizacijo postopka zato zagotovo vpliva več različnih dejavnikov, kot na primer družba, etika, vera, zdravstvo itd. Legalizacija evtanazije v povezavi z vse daljšo življenjsko dobo je problematika sodobne družbe, ki bi jo bilo treba prej ali slej začeti reševati. Vedno večji poudarek je tudi na svobodi posameznika in njegovi avtonomiji pri odločanju o svojem življenju. Pri končanju življenja gre za odločitev posameznika, koliko časa in s kolikšnim trpljenjem in bolečinami je pripravljen živeti. Gre za primere hudih neozdravljivih bolezni, psihičnih težav, s katerimi določeni posamezniki ne želijo živeti in težav, povezanih s starostjo. Pri evtanaziji in zdravniški pomoči pri samomoru gre za interes posameznika, ki želi dostojno končati življenje.
Ključne besede: evtanazija, pomoč pri samomoru, končanje življenja, pravica do dostojne smrti, Evropa
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2023; Ogledov: 3814; Prenosov: 133
Celotno besedilo (617,08 KB) |
8. |
9. Samoodločba in ustavnopravni vidik evtanazije v Sloveniji : magistrsko deloAna Graf Mlinar, 2021, magistrsko delo Opis: Države različno pristopajo in se opredeljujejo do vprašanja evtanazije. Tako na nastanek in razvoj t.i. evtanazijskega prava in tozadevnih pravnih predpisov vplivajo številni dejavniki, kot so zdravstvo, etika, družba, zgodovina, vera, pravo in ne nazadnje tudi (javna) politika. Evtanazija in vsakršna pomoč pri skrajševanju življenja sta v Sloveniji nezakonita. Že dalj časa potekajo razprave in intenzivna soočenja, v katerih različne strokovne skupine in posamezniki izražajo stališča do tovrstnih vprašanj. Mnoge ustavne določbe nalagajo državi urejanje pomembnih področij človekovega življenja, med katere nedvomno sodi tudi čas, ko neozdravljivo bolnemu človeku ni več mogoče (u)blažiti trpljenja. Zakonodajalec mora skozi svojo normativno funkcijo urediti način zagotavljanja in uresničevanja človekovih pravic. Da država ne uresničuje obligacije svojega aktivnega ravnanja, skozi katerega bi morala ustvariti optimalne pogoje, se kaže tudi v odsotnosti paliativne oskrbe, z izjemo dveh slovenskih regij. Številne življenjske situacije zahtevajo transformacijo obstoječih sistemov v državi. Kljub številnim določbam predpisov, usmeritvam in priporočilom se zdi, da obstoječi zdravstveni predpisi ne uresničujejo temeljnih vrednot kot so odgovornost, dostojanstvo, humanost, pravičnost in vključenost. V ospredje se ne postavlja posameznika in njegove pravice do samoodločbe. Načelo spoštovanja avtonomije vselej zahteva upoštevanje pravice vsakogar, da sam odloča o sebi. Predpis, ki bi zadostil kriterijem jasnosti in pomenske določljivosti, bi za našo družbo lahko pomenil drzen in pogumen korak naprej. Na novo bi se oblikoval odnos v razmerju zdravnika do pacienta, pacientove avtonomije ter empatije do neozdravljivo bolnih, trpečih in umirajočih. Takšna sprejeta politika bi lahko izkazovala veliko sočutja in široke nazore družbe, stroke in politike. Na podlagi pregleda domače in tuje literature ter analize pravnih norm se v magistrskem delu skuša poiskati izhodišča za uresničevanje temeljne in neodtujljive pravice, pravice do dostojne smrti. Vsebina je izjemno kompleksna, saj uresničevanje tovrstne pravice trči ob številne druge, prav tako temeljne ustavno zavarovane vrednote
Ključne besede: evtanazija, avtonomija pacienta, paliativna oskrba, predpisi, ustava
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2022; Ogledov: 2670; Prenosov: 112
Celotno besedilo (676,18 KB) |
10. Delo zdravstvenih delavcev s hudo bolnimi in umirajočimi v domu za ostarele : diplomska nalogaDževada Džebić, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali delo medicinskih sester v domu za ostarele. Zdravstveni
delavci v domovih za ostarele med drugim skrbijo tudi za hudo bolne in umirajoče bolnike.
Medicinske sestre in zdravstveni tehniki se dnevno srečujejo z različnimi situacijami v
delovnem procesu, ki jih nemalokrat pripeljejo do dilem ter negotovosti, kako primerno ravnati
z bolniki in njihovimi svojci.
Pojmi, s katerimi se zdravstveni delavci pogosto srečujejo ob koncu življenja bolnika, so smrt,
paliativna oskrba in evtanazija. Vse tri pojme smo predstavili v teoretičnem delu diplomske
naloge. Kot raziskovalno metodo v empiričnem delu smo izbrali kvalitativni pristop, in sicer
polstrukturirani intervju. Z medicinskimi sestrami smo v zvezi s paliativno nego in evtanazijo
ter z njihovim doživljanjem umiranja in smrti bolnikov opravili intervjuje. Raziskovalni vzorec
je zajemal pet medicinskih sester, zaposlenih v domu za ostarele. Zbrane podatke smo
pregledali in obdelali tako, da smo kreirali kode in jih združevali glede na tematiko.
Z raziskavo smo ugotovili, da smrt povzroča določene psihične obremenitve zaposlenih.
Kakšna je ta obremenitev in kako jo medicinske sestre doživljajo, je odvisno od njihove starosti,
delovnih izkušenj ter pogostosti srečanja s smrtjo. Ugotovljeno je tudi, da medicinske sestre
zagovarjajo paliativno oskrbo, njen razvoj in izvedbo, medtem ko določene medicinske sestre
podpirajo evtanazijo le v izjemnih situacijah.
Ključne besede: paliativna oskrba, evtanazija, hudo bolni bolniki, umirajoči bolniki, medosebni odnosi, smrt, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2022; Ogledov: 2812; Prenosov: 107
Celotno besedilo (806,19 KB) |
