Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


41 - 50 / 53
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
41.
42.
Vpliv proračunov na uspešnost rokometnih klubov
Žiga Mlakar, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: rokomet, financiranje, financiranje klubov, proračun, gospodarska kriza, končna uvrstitev
Objavljeno: 12.12.2020; Ogledov: 1115; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (876,23 KB)

43.
Kako izboljšati finančni položaj zdravstva v Republiki Sloveniji
Sabina Mars, 2020

Opis: Finančni položaj zdravstva v Republiki Sloveniji je pomemben za vse nas. Boljši kot je finančni položaj zdravstva, večje in bolj kakovostne storitve lahko zagotavlja prebivalcem Slovenije. S pozitivnim poslovanjem lahko na primarnem nivoju zdravstvenega varstva (zdravstveni domovi in zdravstvene postaje), na sekundarnem nivoju zdravstvenega varstva (bolnišnice) in terciarnem nivoju zdravstvenega varstva (klinike in inšituti) zdravstvo zagotavlja boljšo opremo, večjo kadrovsko priskrbljenost, krajše čakalne dobe in bolj natančno in obsežno obravnavo vsakega posameznika. Cilj diplomske naloge je bil analizirati vse tri ravni zdravstvenega varstva, kako se spopadajo s finančnimi težavami in katere finančne strategije uberejo za izboljšanje finančnega položaja. Po analiziranju vseh treh ravni je možno povzeti vse priporočljive strategije in jih strniti skupaj ter na tak način ugotoviti, katere so primerne in najučinkovitejše smernice za ohranjanje in izboljšanje financ na področju zdravstva v Republiki Sloveniji. Prav tako bo v diplomskem delu predstavljeno, s katero problematiko se najpogosteje zdravstvene ustanove srečujejo na področju financ in kako se le te odpravljajo. Opisali bomo tudi kako poteka financiranje zdravstvenega sistema v Sloveniji in opisali vsako raven zdravstvenega varstva. Na koncu diplomskega dela bodo v tabeli predstavljene primerjave analiz in v zaključku predstavljeni rezultati analiz. V diplomski nalogi bomo obdelali informacije s področja zdravstva in finan na vseh treh ravneh zdravstvenega varstva od leta 2014 do leta 2019. Za primer primarnega zdravstvenega varstva sem analizirala Zdravstveni dom Ljubljana, za sekundarni nivo zdravstvenega varstva sem analizirala Splošno bolnišnico Novo mesto, za terciarni nivo zdravstvenega varstva sem analizirala Univerzitetni klinični center Ljubljana. Vsa literatura oziroma podatki od teh ustanov so javno objavljeni na spletnih straneh omenjenih ustanov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zdravstveno varstvo, primarno zdravstveno varstvo, sekundarno zdravstveno varstvo, terciarno zdravstveno varstvo, finančne strategije, zdravstveni sistem, financiranje.
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 1487; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

44.
45.
Financiranje verskih skupnosti
Dejana Žaberl, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: verske skupnosti, verske organizacije, financiranje, financiranje verskih skupnosti, oblika religijske organizacije
Objavljeno: 20.01.2021; Ogledov: 1191; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (652,14 KB)

46.
Sposobnost zagotavljanja likvidnosti podjetja z razpoložljivimi viri financiranja
Marko Ćućić, 2021

Opis: Financiranje podjetja oziroma poslovnega subjekta lahko opredelimo kot zagotavljanje finančnih sredstev običajno v obliki denarja ali drugih vrednot, kot sta trud ali čas, s čimer naj bi se učinkovito in uspešno izvajal poslovni proces ter dosegli cilji posameznega programa ali projekta podjetja. Vire financiranja razdelimo v lastniške in dolžniške. Lastniški so kapital, ki predstavlja trajen vir financiranja in se v podjetju krepi predvsem z njegovim uspešnim poslovanjem in ustvarjanjem dobička, medtem ko so dolžniški viri financiranja razne oblike dolgov, ki imajo lahko dolgoročni ali kratkoročni značaj. Izbira primernega vira financiranja je za podjetje ključnega pomena.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: financiranje, viri financiranja, podjetje, kapital, dolg, poslovni proces
Objavljeno: 03.03.2021; Ogledov: 1183; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (906,02 KB)

47.
Socialno podjetništvo kot možna oblika zaposlitve
Jasmina Smajić Šupuk, 2016

Opis: V diplomski nalogi raziskujemo, črpamo znanje in informacije o vedno bolj zanimivi, zelo dinamični in drugačni vrsti ekonomije, ki jo imenujemo socialno podjetništvo. Skozi diplomsko nalogo se spoznamo s socialnim podjetništvom v Sloveniji in po svetu, predvsem pa se fokusiramo na še dve državi v Evropski Uniji, Belgijo in Veliki Britanijo. Raziščemo trg dela, zaposlitvene modele, spoznamo ranljive ciljne skupine in možnosti financiranja socialnih podjetij. Ob tem teoretično opredelimo pravne vidike delovanja socialnega podjetništva v Sloveniji. Empirični del diplomske naloge namenimo raziskovanju treh podjetij, katerim je skupno to, da se ukvarjajo z ranljivimi ciljnimi skupinami, znotraj svoje dejavnosti popravljajo kolesa in delujejo po načelih in vrednotah socialnega podjetništva. Skozi diplomsko nalogo ugotovimo, da vsa tri podjetja delujejo po zakonskih okvirjih, ki urejajo socialno podjetništvo v njihovi državi. Podjetja ponujajo različne modele usposabljanja in zaposlovanja, zaposlujejo in usposabljajo različne vrste ranljivih ciljnih skupin in se poslužujejo finančnih programov, ki jih nudi država. V raziskavi ugotovimo, da je udejstvovanje v lokalni družbi takih podjetij možno a vendar ne izključujemo dejstva, da jim za obstoj in širitev pomaga država s svojimi programi in podpornim okoljem in da je rast tovrstnih podjetij počasnejša.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialno podjetništvo, ranljive skupine, zakonodaja, financiranje, trg dela, usposabljanje, kolesarstvo, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 735; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

48.
Spremembe v financiranju visokega šolstva v razmerah gospodarske in finančne krize
Vesna Skrbinjek, 2015

Opis: Družbe znanja poudarjajo pomen izobraževanja kot enega izmed ključnih dejavnikov gospodarskega in družbenega napredka. Posledično se akumuliranju človeškega kapitala pripisuje mnogo pozitivnih učinkov, ki se kažejo skozi ekonomske in neekonomske koristi tako na ravni posameznika kot celotne družbe. V evropskem visokošolskem prostoru se javno financiranje visokega šolstva utemeljuje predvsem zaradi njegove družbeno odgovorne vloge, zaradi česar so pričakovanja družbe do visokošolskih zavodov vse večja. Globalna gospodarska in finančna kriza je pričakovanja družbe do visokega šolstva še povečala, vendar pa se obseg javnih sredstev za visoko šolstvo v državah zaradi njenega negativnega učinka pomembno spreminja, še posebej v tistih, ki jih je gospodarska in finančna kriza ekonomsko bolj oslabila. Namen doktorske disertacije je z izsledki raziskave obogatiti področje financiranja visokega šolstva s spoznanji o učinkih globalne gospodarske in finančne krize na evropske visokošolske sisteme v smislu ugotavljanja sprememb razpoložljivosti finančnih sredstev za visoko šolstvo, sprememb v povpraševanju po visokem šolstvu in sprememb števila diplomantov v povezavi z visokošolskim trgom dela. Naše osrednje raziskovalno vprašanje se tako glasi, kako se v razmerah globalne finančne in gospodarske krize spreminja financiranje visokega šolstva v evropskih državah glede na specifične razmere v njihovih gospodarstvih. Pri raziskovanju sprememb financiranja visokega šolstva smo obravnavane države glede na učinek globalne gospodarske in finančne krize na njihova gospodarstva razdelili v dve skupini: gospodarsko bolj oslabljene in gospodarsko manj oslabljene države. Na osnovi dobljenih dveh skupin smo primerjalno raziskovali spremembe v financiranju terciarnega izobraževanja med letoma 2008 in 2011, torej vse od začetka globalne gospodarske in finančne krize do zadnjega leta, za katerega smo imeli na voljo podatke. Spremembe v financiranju terciarnega izobraževanja smo primerjali med skupinama in znotraj skupin. Ugotovili smo, da so se javni izdatki za visoko šolstvo glede na druge javne porabnike spreminjali manj, prav tako tudi v primerjavi z javnimi izdatki za izobraževanje. V začetnih letih krize so se javni izdatki za visoko šolstvo v gospodarsko bolj oslabljenih državah zniževali manj, medtem ko so se zaradi dolgotrajnosti in poglabljanja krize v kasnejših letih krize zniževali bolj. Predvsem države, ki so pred krizo vlagale veliko sredstev v visoko šolstvo (v deležu bruto domačega proizvoda; v nadaljevanju BDP), so ta vlaganja med krizo tudi ohranile oziroma povečale. Ko upoštevamo vlaganja v visoko šolstvo, prilagojena glede na vpisane študente, ugotavljamo, da so se naložbe v tem pogledu znižale predvsem zaradi povečanega povpraševanja. Ugotavljamo tudi, da so gospodarsko bolj oslabljene države javne izdatke za pomoči študentom ohranjale bolj kot neposredne javne izdatke za visokošolske zavode (kar pa ne velja za Slovenijo). V gospodarsko manj oslabljenih državah so države, ki so pred krizo vlagale visok delež BDP-ja v visoko šolstvo, bolj krčile sredstva, namenjena pomoči študentom, kot sredstva za visokošolske zavode. Prepoznavamo, da so mehanizme in instrumente financiranja visokega šolstva v nekaterih državah spreminjali v smeri večje učinkovitosti, vendar to ni nujno posledica učinka krize. Predvsem v gospodarsko bolj oslabljenih državah se je na institucionalni ravni sprejelo več ukrepov racionalizacije sredstev, kar je vodilo tudi do zniževanja števila zaposlenega akademskega osebja. Povpraševanje po visokem šolstvu je bilo sicer večje v gospodarsko manj oslabljenih državah, vendar se je delež mladih v najznačilnejši starostni skupini, ki se vpisuje v visoko šolstvo, v gospodarsko bolj oslabljenih državah močno znižal. Bruto stopnja vpisa je bila tako višja v gospodarsko bolj oslabljenih državah, čeprav tega nismo mogli potrditi na primeru Slovenije. Med gospodarsko manj oslabljenimi in gospodarsko bolj oslabljenimi državami smo ugotovili statistično značilne razlike v spremembi stopnje brezposelnosti diplomantov, kjer je bila sprememba statistično značilno višja v gospodarsko bolj oslabljenih državah. Statistično značilnih razlik v povečanju diplomantov med skupinama nismo potrdili, ugotovili pa smo, da so med državami, ki so pred krizo vlagale veliko sredstev na študenta, in državami, ki so pred krizo vlagale malo sredstev na študenta, statistično značilne razlike tako v spremembi rasti števila diplomantov kot v spremembi stopnje brezposelnosti diplomantov. Študija primera Slovenije je pokazala, da obstajajo tudi razlike med državami znotraj skupine gospodarsko bolj oslabljenih držav, kamor se je uvrstila tudi Slovenija. Znižanja javnih izdatkov za visoko šolstvo so se sicer podobno začela šele ob poglabljanju krize, vendar so se javni izdatki za pomoči študentom znižali bolj kot javni izdatki za visokošolske zavode. Prav tako se je način financiranja v letu 2011 spremenil, da v manjši meri upošteva elemente uspešnosti. Hkrati ugotavljamo, da število študentov zaradi demografije upada bolj kot v ostalih gospodarsko bolj oslabljenih državah. Število diplomantov se je v Sloveniji, nasprotno, povečevalo bolj v skladu z gospodarsko manj oslabljenimi državami, kar lahko pripišemo ukrepom racionalizacije sredstev s strani vlade. Prehod diplomantov na trg dela pa je težak, kar se posledično kaže s povečevanjem stopnje njihove brezposelnosti. Naše ugotovitve prispevajo novo znanje in razmislek o učinku gospodarske in finančne krize na spremembe financiranja visokega šolstva, na podlagi česar se lahko oblikujejo priporočila visokošolskim politikam za doseganje boljših rezultatov v visokem šolstvu in družbi kot celoti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: financiranje visokega šolstva, gospodarska in finančna kriza, javna sredstva, povpraševanje po terciarnem izobraževanju, brezposelnost diplomantov
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 924; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (4,24 MB)

49.
Priložnosti in nevarnosti investiranja v nepremične v Sloveniji
Črt Jevšnik, 2022

Opis: Namen diplomskega dela je analizirati donosnost naložb v najem na nepremičninskem trgu, natančneje v Ljubljani. Da bi zagotovili gospodarski okvir in razumeli delovanje stanovanjskega trga v Sloveniji, smo preučili razmere na nepremičninskem trgu od finančne krize v letih 2007/2008 pa do danes, 30. 7. 2022, pri čemer smo upoštevali različne gospodarske in finančne spremenljivke, ki vplivajo na gibanje cen, ki jih mora potencialni vlagatelj upoštevati. Upoštevani so bili tudi različni stroški, povezani z nakupom nepremičnine, kot so financiranje in dostop do bančnega kredita ali obdavčitev, ki vplivajo na nakup stanovanja. Metoda, uporabljena v tej študiji za izračun donosov na območju Ljubljane, je donosnost, ki nam daje predstavo o letnih donosih najema v odvisnosti od nakupne cene. Hkrati so v delu upoštevane druge možnosti za vlagatelja, tako fiksni kot variabilni dohodek, ter povprečni donosi slovenskega trga nepremičnin, da se zagotovi kontekst donosov, pridobljenih v naši študiji o Banki Slovenije. Prav tako je v diplomskem delu predstavljena korelacija donosnosti kapitala nepremičnine v primerjavi z drugimi oblikami varčevanja, ki prinašajo donosnost na vloženi kapital. Primerjali smo donosnost med vzajemnimi skladi in dolgoročnim varčevanjem na banki v primerjavi z oddajanjem nepremičnine v najem. Investicija v nepremičnine, namenjena najemu, je donosnejša kot investicija v vzajemne sklade ali dolgoročno varčevanje na banki ne glede na to, da je trenutna donosnost vzajemnih skladov bistveno višja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Donosnost, nepremičnina, kredit, investicija, financiranje, najem.
Objavljeno: 13.09.2022; Ogledov: 545; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

50.
Financiranje mednarodnih (zasebnih) osnovnih šol v Sloveniji
Helena Dakič Prelc, 2021

Opis: Magistrska naloga predstavlja položaj in financiranje mednarodnih osnovnih šol v Sloveniji na študiju primera Francoske šole v Ljubljani. K problematiki smo pristopili s širokim uvidom v zasebno osnovno šolstvo, ki izhaja iz narave proučevanega predmeta. Prikazali smo statistične in finančne podatke o zasebnem osnovnem šolstvu v Sloveniji, pri čemer smo posebej izpostavili mednarodne osnovne šole. Podatki so pokazali in izpostavili specifiko ter problematiko mednarodnih zasebnih osnovnih šol, ki so zaradi nesofinanciranja s strani države postavljene v neenakopraven položaj. Prikazali smo dosedanja prizadevanja in ukrepe različnih akterjev za doseganje enakopravnejšega položaja (mednarodnih) zasebnih osnovnih šol z drugimi (zasebnimi) osnovnimi šolami v Sloveniji, prikazali vpliv civilne družbe na uveljavljanje pravic zasebnih osnovnih šol ter oblikovali izhodišča za nadaljnji razvoj mednarodnih zasebnih osnovnih šol. V kvalitativni raziskavi smo uporabili kvalitativne raziskovalne metode s polstrukturiranimi intervjuji in pripravili izsledke. Celovito smo odgovorili na raziskovalna vprašanja, kakšen je položaj in kakšno je financiranje zasebnih mednarodnih osnovnih šol v primerjavi s položajem in financiranjem drugih zasebnih osnovnih šol, katera prizadevanja in ukrepi so bili izvedeni za doseganje enakopravnejšega položaja mednarodnih zasebnih osnovnih šol v primerjavi z ostalimi zasebnimi osnovnimi šolami v Sloveniji ter katere so ovire in možnosti za nadaljnji razvoj mednarodnih zasebnih osnovnih šol v Slovenije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zasebne osnovne šole, mednarodne osnovne šole, mednarodne javne osnovne šole, mednarodne zasebne osnovne šole, financiranje zasebnega osnovnega šolstva, magistrske naloge
Objavljeno: 05.05.2022; Ogledov: 565; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh