1. Načini iskanja franšize za franšizija: načela in praksaMatevž Felc, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sem raziskoval postopek pridobivanja franšiznega sistema na strani franšizojemalca in preverjal, kaj vse od kandidata pričakuje franšizodajalec. V teoretičnem delu sem pregledal osnovne pojme franšizinga, vrste franšiznih sistemov, prednosti in slabosti poslovnega modela, Evropski kodeks etike za franšizing in teoretične korake do pridobitve franšize; od zbiranja informacij, do podpisa pogodbe in samostojnega vodenja posla.
Informacije v raziskovalnem delu sem pridobival s pomočjo dveh različnih vprašalnikov. Cilj praktičnega dela je analizirati ugotovitve ter jih povezati s teorijo o pridobivanju franšiz. Predvsem me je zanimalo, če kandidati sledijo že vnaprej opredeljenim korakom za pridobivanje franšiznega sistema.
Na podlagi ugotovitev raziskave lahko sklepam, da franšizojemalci ne sledijo vedno vnaprej predlaganim korakom za pridobitev franšiznega sistema
Ključne besede: pridobivanje franšize, franšizing, franšizojemalec, franšizodajalec, samoanaliza, Evropski kodeks etike za franšizing
Objavljeno v ReVIS: 15.12.2018; Ogledov: 3089; Prenosov: 138
 Celotno besedilo (1,05 MB) |
2. Franšizing v Sloveniji na področju športne prehrane : diplomsko deloManja Ilišković, 2012, diplomsko delo Ključne besede: franšizing, franšiza, franšizojemalec, franšizodajalec, franšizne poslovalnice, športna prehrana, podjetniški vprašalnik, SWOT analiza
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2018; Ogledov: 3461; Prenosov: 133
Celotno besedilo (587,04 KB) |
3. |
4. Trenutni trendi na področju franšizinga v SlovenijiPetra Cipot, 2017, magistrsko delo Opis: V Sloveniji je v zadnjih letih mogoče opaziti porast domačih in tujih franšiznih sistemov. Vedno več domačih sistemov pa s franšiznim sistemom vstopa na tuji trg. Opaziti je tudi, da se dokaj hitro pojavljajo franšizni sistemi na področju trenutnih globalnih trendov v podjetništvu. Težko pa je govoriti o konkretnih številkah, saj nimamo evidentiranih vseh franšiznih sistemov, ki poslujejo v Sloveniji. Razlog za to je verjetno ta, da ni ustrezne pravne podlage in zakonodaje, ki bi to urejala, Sekcija za franšizing pa ima le 12 članov.
V nekaterih zahodnih evropskih državah je zgodba nekoliko drugačna. Za primer vzemimo Špansko franšizno asociacijo. Po zaslugi zakona, ki ureja, da mora vsak franšizni sistem, domač ali tuj, registrirati franšizno dejavnost, imajo Španci širok nabor informacij, s katerimi lahko potem pripravijo različne študije in informativne publikacije za obstoječe ali potencialne franšizodajalce in franšizojemalce.
Tako je magistrsko delo prispevalo k odgovoru na vprašanje, kako kakovostne podatke za namen raznih analiz je v Sloveniji mogoče pridobiti glede na težko dostopnost že osnovnih podatkov. Pomembna vprašanja so še, koliko je vseh franšiznih sistemov v Sloveniji, ali so podjetja pripravljena razkriti te podatke in ali je iz njih možno pripraviti letna poročila. Slednja bodo zagotovo pripomogla k večji preglednosti franšizinga v Sloveniji in k njegovemu boljšemu delovanju. Kot podvprašanje si še zastavljam, kako hitro slovenski franšizni prostor sledi svetovnim trendom v podjetništvu.
Ključne besede: franšizing, franšizing v Sloveniji, franšizni sistemi v Sloveniji, franšizojemalec, franšizodajalec, Sekcija slovenskih franšiznih družb, kvazi franšizni sistemi, globalni trendi, analiza franšiznih sistemov
Objavljeno v ReVIS: 10.08.2017; Ogledov: 560; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,43 MB) |
