Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Sunitsko-šiitski konflikt v islamu
Lana Krznarič, 2017

Opis: Diplomsko delo obravnava in analizira vzroke za sodobno dogajanje na Bližnjem vzhodu, v sklopu česar je prikazana družbenopolitična problematika delitve na dve glavni verski ločini znotraj islama in konflikta med njunimi pripadniki - suniti in šiiti. Pojasnjujem tudi ozadje odnosa med zahodnim in islamskim svetom. Ta je bil v preteklosti zaznamovan z nasiljem in spopadi, ki so vodili v podrejen položaj pripadnikov islama, kar je v njih vzbudilo občutke ponižanosti ter je pomembno prispevalo k njihovem negativnem dojemanju Zahoda, ki so mu pričeli pripisovati poskus zatiranja islama. K takšnem razmišljanju je prispevalo tudi poslabšanje nemirov med prebivalci islamskega sveta, ki so spremljali vsakršno poseganje zahodne civilizacije na tem območju. To dogajanje preučujem skozi zgodovinski pregled vse od nastanka muslimanske skupnosti pa do sodobne problematike pojava radikalnega islamističnega gibanja Islamske države in begunske krize. Pri tem izpostavljam posledice poseganja zahode civilizacije v islamski svet, ki ga je to imelo na sunitsko-šiitski konflikt in s tem na pretekle in sodobne razmere na Bližnjem vzhodu ter na aktualno svetovno dogajanje. Poleg tega tudi preučujem značilnosti islamskega, torej šeriatskega prava, njegovo povezanost s tradicijo, pa tudi njegovo vključevanje v sodobni svet, v katerem vlada prizadevanje za uresničevanje človekovih pravic. Ob temu pa opozarjam tudi na problematiko konflikta vrednot zahodne in islamske civilizacije. Z obravnavanjem širšega konteksta zgodovinskega dogajanja tudi pojasnjujem vzroke za radikalizacijo določenih islamističnih skupin in razpravljam o vplivu sunitsko-šiitskega konflikta na nastanek Islamske države, ki s teroristično grožnjo trenutno pretresa svetovno dogajanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: islam, šiiti, suniti, družbeni konflikti, fundamentalizem, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2940; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (679,86 KB)

2.
Aktualni evropski migracijski tokovi iz muslimanskega sveta in s tem povezani procesi integracije na primeru Slovenije
Sergeja Ramovš, 2017

Opis: Migracije z neevropskega, pretežno muslimanskega sveta za Evropo ne predstavljajo nekega novega fenomena, saj so že od devetdesetih let prejšnjega stoletja v nenehnem vzponu. V preteklosti so bile bolje regulirane in obvladljive, mnoge države so migrante potrebovale in jih zaposlovale, velikokrat res da brez dovoljenj in za zelo nizke mezde. V letu 2015 je evropski prostor zajelo t.i. poletje migracij, ko je po Sredozemskem morju prišlo več kot milijon ljudi. Več kot polovica jih je prišla iz Sirije, kjer je do sedaj v državljanski vojni izgubilo življenje na sto tisoče ljudi, sledijo begunci iz Iraka, Pakistana, Somalije in drugih držav Bližnjega vzhoda in Afrike. Selitve iz omenjenih delov sveta so logična posledica dolgoletnega slabšanja življenjskih razmer, ki jih od znotraj narekujejo etnični spopadi, diktature samodržcev, epidemije bolezni, porazno stanje gospodarstva in večanje rodnosti, na zunaj pa dostikrat slabo upravičene ali nezadostne intervencije zahodnih sil. Na ravni Evropske unije obstajajo skupne migracijske in integracijske politike, a problem ostaja v njihovi implementaciji in spoštovanju sklenjenih dogovorov, prav tako situacije ne olajšuje dejstvo, da države članice še vedno povsem samostojno odločajo o azilnih postopkih. Eden poglavitnih delov migracijskih politik zaseda integracija, ki jo opredeljujemo kot dinamičen in dvosmeren proces, v katerem gre za aktivno prilagajanje tako tujcev kot tudi družbe same. Slednje se prepogosto pozablja. Pričujoče diplomsko delo povzema osnovna migracijska gibanja Evrope v zadnjih desetletjih, izkazuje vse osnovne migracijske teorije in uporabljene modele migracij vodilnih evropskih držav. V zadnjem segmentu teoretičnega dela sta predstavljeni ozadje nastanka migracijske politike Slovenije in vzpostavljenega modela integracije. V raziskovalnem delu diplome skozi oči treh intervjujancev dobimo vpogled v videnje in doživljanje migrantske situacije ter njihovo pripravljenost na integracijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: migracije, Bližnji vzhod, islam, verski fundamentalizem, terorizem, begunci, integracija, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 784; Prenosov: 0

3.
Podoba globalnega sveta
Sabina Pavić, 2022

Opis: V pričujočem magistrskem delu predstavimo tisto, kar je Samuel Huntington v svoji knjigi »Spopad civilizacij« leta 1996 ovrednotil kot »Zahodno« in »nezahodno«, z grožnjo neizogibnega trka v prihodnosti, ki bo nastal zaradi kulturnih razlik med njima. V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo zajemanja dejstev in SWOT-analizo, namenjeno iskanju prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti (angl. strengths, weaknesses, opportunities, and threats), ki jih prinaša trk Zahoda, ki sloni na materialističnih vrednotah, z bolj duhovno filozofijo, ki temelji na principu jin-jang, ki stremi k harmoničnemu delovanju in se danes postavlja s konfucijanstvom in moderno Kitajsko v boju za prevlado načel kot tudi ekonomske uspešnosti. Obstajata torej dve drži, fundamentalistična, ki temelji na tradicionalnih vrednotah tudi s svojo ekstremnostjo, ko gre za ohranitev in obrambo neke kultura in vere, in sekularizirana moderna zahodnost v globaliziranem svetu. Ne obstajata več »tukaj« in »tam«, temveč le globalna vas, kjer je nova Svilna pot splet z naraščajočo globalno trgovino vseh z vsemi, ki ji vlada »vesternizirana nasilna kultura«. Demografske pretnje eksponentno rastočega prebivalstva prinašajo vedno večje razlike in grozečo revščino v državah v razvoju, kar spodbuja migracije, ki potekajo proti razvitemu severu in zahodu in iz vasi v mesta. Tehnološki napredek prinaša višji standard kot tudi vedno bolj onesnaženo okolje, kar le polagoma pridobiva na pomenu kot največja pretnja prihodnosti globalne civilizacije. Monoteizmi, bipolarnost in onesnaženje so danes tiste realne grožnje za nastanek globalne civilizacije, ki naj bi temeljila na dialogu strpnosti in sodelovanju različnih v boju za demokratične vrednote, ki so kulturno in civilizacijsko utemeljene (človekove pravice). Mir se ne bo ohranil, če se velika večina človeštva ne združi v njegovo obrambo in si dokaže, da zmore odbiti barbarske in atavistične sile. Živimo v »družbi tveganja«, kot trdi Ulrich Beck (1986 v Tomšič 2009).
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: fundamentalizem, sekularizacija, vesternizacija, kultura, monoteizem, magistrske naloge
Objavljeno: 06.01.2023; Ogledov: 618; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh