1. Mednarodna pristanišča kot dejavniki razvoja regij : magistrsko deloNina Ribarič, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so obravnavana mednarodna pristanišča kot dejavnik razvoja regij, kar je predmet lokacijske teorije oziroma ekonomske geografije. Postavljeni sta dve hipotezi. Prva hipoteza se glasi: Mednarodna pristanišča so odločilni dejavniki razvoja regij. Analiza je pokazala, da mednarodna pristanišča, kot so Rotterdam, Antwerpen - Brugge in Hamburg, pomembno vplivajo na razvoj regij, v katerih se nahajajo. Ugotovljeno je bilo, da pristanišča niso pomembna le za pomorsko trgovino, temveč tudi za širši razvoj gospodarskih dejavnosti, vključno z logistiko, skladiščenjem in transportom. Raziskava je potrdila, da so pristanišča ključna za gospodarski razvoj regij, saj prispevajo k razvoju omrežij in dejavnosti v svojem zaledju. Lokacija pristanišč je pogosto določena z geografskimi dejavniki, kar pomeni, da so velika mednarodna pristanišča redka naravna dobrina, podobna drugim naravnim virom. Druga hipoteza pa se glasi: Koprsko pristanišče je pomembno za nacionalne interese in suverenost Slovenije. Analiza je potrdila, da ima koprsko pristanišče ključen pomen za nacionalne interese Republike Slovenije in njen razvoj. Ugotovljeno je bilo, da koprsko pristanišče zagotavlja pomembne gospodarske koristi regiji, v kateri se nahaja, ter za zaledje in druge dele Slovenije. Kljub temu pa obstajajo omejitve glede prihodnjega povečanja pretovora zaradi prostorskih omejitev. Primerjava z drugimi pristanišči v regiji (Trst, Reka, Benetke) je pokazala, da Koper skupaj s Trstom pokriva specifična tržišča, medtem ko Reka in Benetke nista neposredna konkurenta. Kljub konkurenčnemu okolju je koprsko pristanišče ključno za slovensko suverenost in razvoj, saj omogoča Sloveniji status pomorske države.
Ključne besede: ekonomska geografija, lokacijska teorija, Luka Koper, avtonomni sistemi, mednarodna pristanišča, pomorska trgovina, regije, transportne poti, vplivno območje, zaledje
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 395; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (4,66 MB) |
2. |
3. |
4. Geopolitični položaj Makedonije od časov Osmanskega imperija do osamosvojitve : magistrsko deloGoran Drovenik, 2016, magistrsko delo Opis: Makedonija leži na jugovzhodnem delu Balkanskega polotoka. Njena zgodovina je dolga in pestra. V preteklosti so se na ozemlju Makedonije odvijali dogodki, ki so pomembno vplivali na nadaljnji potek in razvoj zgodovine tega prostora. Makedonski Slovani so se na območje Makedonije naselili na začetku 6. stoletja in tako s tega predela potisnili ilirska in grška plemena. Glavni nasprotnici makedonskih Slovanov sta bili Bolgarija in Bizanc. Na začetku 9. stoletja je bila Makedonija v večji meri okupirana s strani Bolgarije. Kasneje v 10. stoletju so se makedonski Slovani pod vodstvom Samuela osvobodili in ustanovili makedonsko državo, ki se je obdržala do sredine 11. stoletja. V času razpada Bizantinskega cesarstva so na območju Makedonije nastale manjše države, ki so kasneje zaradi neenotnosti postale lahek plen osmanskih osvajalcev. Makedonija je bila prvo ozemlje Balkanskega polotoka, ki je bilo v celoti osvojeno s strani osmanske oblasti, in hkrati ozemlje, ki je bilo najdlje pod oblastjo Osmanskega imperija. Dolgotrajno obdobje vladanja Osmanskega cesarstva je v Makedoniji dolgoročno vplivalo na kulturno, ekonomsko in politično področje življenja tedanjega prebivalstva ter prav tako tudi na razvoj tedanje družbe in na kasnejše dogodke. Po razpadu Osmanskega cesarstva je bila usoda Makedonije odvisna od sosednjih držav, ki so imele do nje politične in teritorialne pretenzije. Srbija, Bolgarija in Grčija so nadvlado nad Makedonijo dosegle s pomočjo evropskih zaveznic, ki so v tej zgodbi videle tudi svoje interese. Znana zgodovinska dogodka, ki sta ponovno spremenila usodo Makedonije, sta bili balkanski vojni leta 1912 in 1913 (Bukareški mirovni sporazum 1913). V obdobju med 1. in 2. svetovno vojno je bila Makedonija v sestavi SHS v podrejenem položaju in brez priznane identitete. Po 2. svetovni vojni je dobila svojo državotvornost in lastno identiteto kot del Titove Jugoslavije. Po razpadu Jugoslavije, leta 1992, je razglasila neodvisnost in postala samostojna država, ki je v mednarodnem okolju priznana kot FYROM (Former Yugoslav Republic of Macedonia) in ne pod ustavnim imenom Makedonija.
Ključne besede: zgodovina, geografija, geopolitični položaj, statistična analiza, etnične skupine, Makedonija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2017; Ogledov: 5517; Prenosov: 201
Celotno besedilo (1,90 MB) |
