1. Sodobna diplomacija in diplomatsko komuniciranje : magistrsko deloVika Lisac, 2024, magistrsko delo Opis: Sodobna diplomacija je na stičišču tradicije in inovacij, kar prinaša nove izzive in zahteva prilagoditev obstoječih praks. Tradicionalne diplomatske metode, ki temeljijo na uradnih dokumentih, zaupnih pogovorih in osebnih stikih, so se zdaj znašle v svetu, kjer prevladujejo digitalna orodja in komunikacija v realnem času. Tehnološki napredek in globalizacija sta povečala kompleksnost mednarodnih odnosov, kar terja nove pristope v diplomatskem delovanju. Tehnologija je preoblikovala diplomatsko komunikacijo, saj digitalni mediji omogočajo večjo neposrednost in odprtost. Sodobni diplomati se morajo prilagoditi novim platformam, kot so družbeni mediji in komunikacijski kanali v realnem času. Pri tem morajo najti ravnotežje med hitrostjo teh orodij in ohranjanjem strateške poglobljenosti, ki je značilna za tradicionalno diplomacijo. To vključuje zaščito občutljivih informacij in boj proti dezinformacijam. Sodobna diplomacija vključuje tudi nove akterje, kot so nevladne organizacije in strokovnjaki, ki s svojimi znanji in perspektivami spreminjajo tradicionalne diplomatske metode. Njihovo sodelovanje s tradicionalnimi diplomatskimi akterji odpira nova vprašanja glede avtoritete in vpliva na vloge državnih institucij. Tehnološki napredek prinaša tudi nove izzive, kot so kibernetska varnost, digitalna zasebnost in širjenje dezinformacij. Čeprav je tehnologija spremenila diplomatske prakse, mednarodni pravni okviri niso sledili temu hitremu razvoju. Zato je nujno posodobiti pravne okvire, da bodo odražali realnost sodobne diplomacije in podpirali mednarodne odnose. Diplomacija v 21. stoletju zahteva strategijo, ki združuje tradicionalne diplomatske veščine z digitalnimi orodji. Ključno je, da diplomacija ohrani svoje temeljne vrednote, kot so pogajanja, zaupnost in vzajemno spoštovanje, hkrati pa sprejme inovacije, ki povečujejo njen doseg in vpliv. Le tako bo sodobna diplomacija še naprej učinkovito spodbujala globalni mir, stabilnost in sodelovanje v vedno bolj zapletenem mednarodnem okolju ter ohranila svojo pomembno vlogo pri reševanju globalnih izzivov. Ključne besede: diplomacija, diplomatsko komuniciranje, tehnološki napredek, globalizacija, diplomatski proces, diplomatska služba Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 458; Prenosov: 17
Celotno besedilo (789,95 KB) |
2. |
3. VPLIVI IN POSLEDICE PANDEMIJE COVID-19 NA EKONOMSKO GLOBALIZACIJOMatej Lukman, 2024, ni določena Opis: Magistrsko delo raziskuje vpliv pandemije covida-19 na ekonomsko globalizacijo. Cilj je razumeti potek pandemije in na podlagi ugotovitev pripraviti čim boljši odziv držav in njihovih pristojnih služb, da bi ob novi pandemiji ustrezneje ukrepale ter zmanjšale posledice na ekonomsko globalizacijo. Novi virus se je v nekaj mesecih razširil po svetu in povzročil veliko sprememb v življenju ljudi in poslovanju podjetij. Med pandemijo so državni organi vpeljali različne ukrepe za preprečevanje širjenja nove bolezni: množična testiranja in preverjanje potrdila PCT, obvezno nošenje maske, popolno zaprtje držav z obratovanjem le nujnih služb, zaprtje izobraževalnih ustanov, zaprtje delovnih mest, prepoved javnih prireditev, prepoved združevanja v javnosti in zaprtih prostorih, zaprtje javnega potniškega prometa, kampanje za obveščanje javnosti, policijsko uro, prepoved gibanja po državi, omejitev prehodov meje, politiko sledenja stikom in politiko cepljenja. Z različnimi raziskovalnimi metodami smo ugotovili, da so bili turizem, letalski promet, kulturne, glasbene, športne in druge prireditve, športna vadba v zaprtih prostorih ter gostinstvo panoge, ki so doživele najhujši udarec. Kot nasprotje pa so velika farmacevtska podjetja, ponudniki informacijske tehnologije ter ponudniki spletnih trgovin in storitev doživljali rekordne dobičke. Zaradi strogih protikoronskih ukrepov je veliko ljudi ocenilo svojo materialno blaginjo za slabšo, saj je veliko podjetij prenehalo obratovati, posledično je veliko ljudi izgubilo službo, občutno se je povečal pojav debelosti, nastanek depresij in drugih duševnih motenj, telesna aktivnost pa se je med pandemijo drastično zmanjšala. Ključne besede: epidemija/pandemija, covid-19, ekonomska globalizacija, deglobalizacija, vplivi, posledice Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 424; Prenosov: 20
Celotno besedilo (3,11 MB) |
4. |
5. ANALIZA GLOBALIZACIJSKIH IN DEGLOBALIZACIJSKIH PROCESOV NA PRIMERU RUSKE FEDERACIJE IN ISLAMSKE REPUBLIKE IRANGordana Marković, 2023, ni določena Opis: Magistrsko delo se ukvarja s procesi globalizacije in deglobalizacije na primeru Ruske federacije in Islamske republike Iran. Tekom raziskave ugotavljamo, kako globalni procesi, tokovi in strukture vplivajo na obe državi in njuno suverenost. S podrobnejšim prikazom novejše politične zgodovine obeh držav in njunih režimov skozi določeno obdobje, analiziramo proces avtokratizacije Rusije in Irana, kateremu smo predvsem priča v zadnjem desetletju. Prav tako analiziramo in primerjamo politične, gospodarske in druge bilateralne odnose Rusije in Irana; kje so njune skupne točke in pri katerih stališčih se razlikujeta. To se nam zdi pomembno v času, ko se obe državi soočata z mednarodnimi sankcijami in zmanjšano zunanjo trgovino. Obe državi sta tako na nek način primorani iskati nove zaveznike ter nove izvozne trge in tržne strategije. Ravno zaradi tega se obe državi zapirata za Zahod in odpirata k novim azijskim, afriškim in latinskoameriškim trgom in tam iščeta svoje strateške partnerje. Odnosi Rusije in Irana do globalnih in regionalnih struktur so se v zadnjem obdobju poslabšali, zato se obe državi vključujeta v druge pomembne regionalne strukture, ki niso obsodile ruske invazije na Ukrajino in Rusiji niso uvedle sankcij. V teh strukturah Rusija še vedno velja za pomembnega globalnega akterja, Iran pa, kot država opazovalka, po večletni izolaciji marsikje dobiva priložnost vključitve v mednarodno okolje. Ključne besede: globalizacija, deglobalizacija, politični vidik, nacionalna država, avtokratizacija, globalne in regionalne strukture, zunanja politika, Ruska federacija, Islamska republika Iran Objavljeno v ReVIS: 09.12.2023; Ogledov: 1069; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,80 MB) |
6. |
7. Gentrifikacija središča Ljubljane : magistrsko deloAna Hekič, 2023, magistrsko delo Opis: Osrednja tema magistrskega dela je gentrifikacija, aktualen urbani proces, ki se odvija v številnih mestih širom sveta. V delu predstavimo definicije gentrifikacije različnih avtorjev in jih podkrepimo z opisom družbenih in fizičnih sprememb, ki jih gentrifikacija prinaša. Gentrifikacijo najprej podrobneje predstavimo na primerih treh tujih mest: New York, London in Berlin, kasneje pa tudi na primeru dveh območij v Ljubljani: Tabor in Tobačna. Na kratko povzamemo zgodovino urbanističnega razvoja Ljubljane ter poleg vključimo še tri procese, ki so v zadnjih desetletjih zaznamovali središče Ljubljane: globalizacija, turistifikacija in airbnbizacija. Z anketiranjem lokalnih prebivalcev središča Ljubljane in izvedbo poglobljenih intervjujev s posamezniki predstavimo vpliv gentrifikacije na kvaliteto življenja v središču ter njene posledice. Kot najbolj očitne posledice gentrifikacije, s katerimi se sooča središče Ljubljane in njeni prebivalci, izpostavimo stanovanjsko problematiko, težave z dostopnostjo osnovnih storitev, odseljevanje lokalnih prebivalcev in izginjanje lokalne identitete središča Ljubljane. Poleg omenjenih negativnih posledic smo poskušali prikazati tudi morebitne pozitivne vplive gentrifikacije na območje, kot je na primer revitalizacija degradiranih območij ter obnova starih in zapuščenih stavb. Kot ugotovimo, je gentrifikacija proces, kateremu se sodobna mesta težko popolnoma izognejo, je pa za ohranjanja lokalne identitete mesta pomembno, da se negativne posledice poskuša pravočasno omejiti. Ključno rešitev za to vidimo v načinu sprejetja strožjih regulativ na nivoju države in Evropske unije.
Ključne besede: gentrifikacija, središče Ljubljane, turistifikacija, airbnbizacija, globalizacija, turistična gentrifikacija, stanovanjska problematika, lokalna identiteta mesta Objavljeno v ReVIS: 20.04.2023; Ogledov: 1893; Prenosov: 117
Celotno besedilo (1,90 MB) |
8. |
9. Srečanje dveh poslovnih kultur: primerjava ZDA in Slovenije : magistrska nalogaMarko Velikanje, 2022, magistrsko delo Opis: Zaradi globalizacije so mogoča čedalje pogostejša kulturna stikanja. Cilj raziskave v tem
magistrskem delu je bil proučiti poslovni kulturi ZDA in Slovenije ter prednosti ali težav
njunega medsebojnega srečanja. Teoretično raziskovanje je dopolnjeno z empiričnim
raziskovanjem, izvedenim s polstrukturiranimi intervjuji. Na podlagi empirične raziskave je
mogoče sklepno ugotoviti: da so med podjetji v različnih poslovnih okoljih zanesljivo razlike,
te ne izhajajo nujno le iz poslovnega sveta, ampak iz življenja ljudi in družbe v zadevni državi
na splošno. Nekatere razlike so predvsem v tem, kako pristopiti k prepričanju za poslovno
sodelovanje. Američani so bolj odprti za poslovanje in prej zaupajo v poslovno sodelovanje,
Slovenci pa so močno stisnjeni v kalupe administracije. Ni mogoče neposredno primerjati
poslovanja kar v vseh državah povprek. Ugotoviti pa je mogoče še, da so v ameriških podjetjih
s komunikacijo bolj odkriti, dobiti je mogoče več informacij kot v Sloveniji. Komunikacija je
bolj realna in odgovori so bolj pošteni, slovenski poslovneži so bolj zadržani na sestankih in
redko povedo informacije. Vtisi poslovanja Američanov s Slovenci kažejo, da se slovenski
način dela močno razlikuje od ameriškega, vendar tisti, ki poslujejo tudi z drugimi evropskimi
državami, ugotavljajo, da se slovenski način dela ne razlikuje pomembno od preostalega
evropskega. Je pa mogoče opaziti razlike v delu in ravnanju družb in poslovnih subjektov zunaj
Evrope. Poslovneži, ki so sodelovali v raziskavi, so izrecno opozorili na razlike poslovanja z
azijskimi podjetji, saj naj bi bila načina poslovanja in komunikacije pomembno različna od
tistih v drugih okoljih. Ključno pri tem je, so poudarili, da se je nujno poučiti o načinu
poslovanja v zadevnih državah, prepoznati te razlike, se ustrezno prilagoditi in usmeriti
poslovanje podjetja na tako pot, da ustreza poslovanju v zadevni tuji državi. Kot še ugotavljajo
sodelujoči v raziskavi, se v vsaki državi kultura in navade močno spreminjajo. Ključne besede: poslovna kultura, globalizacija, jezik, poslovanje, podjetništvo, magistrske naloge Objavljeno v ReVIS: 09.01.2023; Ogledov: 1396; Prenosov: 94
Celotno besedilo (797,24 KB) |
10. |