21. |
22. |
23. |
24. Prilagajanje logističnih storitev po vstopu novih članic v Evropsko unijo in Šengensko območjeBeti Godnič, 2017 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: logistika, oskrbovalni sistemi, globalizacija, integracijski procesi, tranzicijski procesi, učinkovitost, uspešnost, upravljanje, disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 626; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (4,15 MB) |
25. Globalizacija in Evropska unijaPrimož Koražija, 2020 Opis: V magistrskem delu smo predstavili problematiko globalizacije in EU. Zanimalo nas je, kako Slovenci kot državljani EU občutimo vpliv in posledice globalizacije v vsakdanjem življenju. Kljub vsem prednostim globalizacije a je potrebno opozoriti na pomanjkljivosti le teh v očeh ljudi. Namen raziskave je ugotoviti, kakšen je pogled na globalizacijo v EU s strani Slovencev kot njenih državljanov po posameznih področjih. Raziskovalni del je temeljil na kvantitativni metodologiji dela. V raziskavi je sodelovalo skupno 263 posameznikov. Anketiranje je potekalo v mesecu januarju 2020. Hipoteze so bile preverjene s pomočjo statističnega paketa SPSS. Raziskava je pokazala, da anketirani kot dobro ocenjujejo spletno trgovanje; da se strinjajo, da migranti ogrožajo varnost Evrope; kot dobro ocenjujejo strokovnost zdravstvenega osebja; kot povprečno ocenjujejo dostop do delovnih mest v drugih državah; najbolj se strinjajo, da so podnebne spremembe resen problem sodobne družbe in da globalizacija na splošno prinaša priložnosti; za največ anketiranih EU pomeni svobodo potovanja, najbolj zadovoljni s trgovino, najbolj zaupajo šolstvu. Statistično smo dokazali, da se bolj strinjajo, da živimo v relativno zdravem okolju kot da jih je strah migrantov; enako ocenjujejo gospodarski položaj Slovenije in njeno zdravstveno oskrbo; da se anketirani najbolj strinjajo, da globalizacija prinaša priložnosti, ne pa tudi grožnjo; da so najbolj zadovoljni s trgovino in manj s področji zaposlovanja, okolja, sociale, varnosti in finančnim stanjem; najslabše ocenjujejo svoje zaupanje v politične stranke in vlado. Rezultati kažejo, kje so potrebne spremembe za večje splošno zadovoljstvo naše družbe v prihodnje
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: globalizacija, Evropska unija, prebivalci, posledice, zadovoljstvo
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 834; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,53 MB) |
26. MEPIKlavdija Nahtigal, 2015 Opis: Danes je vse več mladih, ki se izgubljajo v tem sodobnem svetu. Zakaj? Globalizacija prinaša
veliko dobrega in še več slabega. Prinaša nam moderno tehnologijo, ki nam pomaga pri raznih
kompleksnih težavah ob opravljanju vsakodnevnega dela, a po drugi strani posega v našo
zasebno življenje in s tem v naš prosti čas. Vse preveč mlade populacije preživlja svoj prosti
čas pred računalnikom, televizijo, iPadom ali telefonom. Kakšne spremembe prinaša sodobna
tehnologija za otroke in mladino, vidimo šele danes po dobrih dvajsetih letih uporabe
sodobnega računalnika. Sodobni računalnik ni namenjen samo reševanju zapletenih nalog,
ampak tudi igranju iger, poslušanju glasbe, učenju kitare, virtualnemu komuniciranju,
gledanju filmov itd. In prav vse to je privedlo do sprememb v razvoju družbe. Mladi tako
rekoč nimajo želje oz. interesa, da bi se zabavali izven svoje sobe, ker jim je lažje, da se
zabavajo za računalnikom. Ne čutijo potrebe po fizičnih stikih z vrstniki, ker imajo mnogo
več virtualnih stikov prek raznih elektronskih naprav, pa čeprav z večino izmed njih niso
nikoli spregovorili ali jih fizično videli. Vse te spremembe negativno vplivajo na njihov
osebnostni razvoj, kar se kaže v njihovi psihični in fizični podobi. Posledice so vse bolj krute
in neomajne. Mladi izgubljajo pristen odnos do človeka, postajajo nesamozavestni, imajo
nizko samopodobo in slabe življenjske navade ter postajajo vse bolj nestrpni in agresivni,
skratka imajo vse pogoje, da resno fizično ali psihično zbolijo. Ker so mladi vedno bili in
bodo tudi v prihodnosti steber družbe, jim želimo pomagati. Zato želimo, da ozavestijo
problem vpliva sodobne tehnologije na njihov razvoj in jim tako ponujamo različne rešitve.
Ena od teh je tudi program MEPI, ki mladim omogoča, da opravljajo različne dejavnosti, s
katerimi pridobijo nova znanja, veščine in izkušnje, ki bi jim pomagali v nadaljnjem življenju.
Šele ko bodo opremljeni z vsemi potrebnimi orodji za nadaljnje življenje, bodo na svojo pot
stopili samozavestno, brez strahu in z boljšo samopodobo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: globalizacija, moderna tehnologija, prosti čas, osebnostni razvoj, posledice, bolezni, program MEPI, neformalno izobraževanje, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 658; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,60 MB) |
27. Globalizacija trga in pravic intelektualne lastnine in zaton neodvisnih izumiteljevAna Hafner, 2014 Opis: Pričujoče delo obravnava določeno skupino inovatorjev, ki jo imenujemo neodvisni ali
samostojni (tudi »osamljeni« in »svobodni«) izumitelji in je v sodobnem času neupravičeno
prezrta v družboslovnih raziskavah in skoraj popolnoma ignorirana v inovacijskih politikah
držav.
Avtorica skuša najprej podrobneje definirati skupino in dokazuje, da ima ta specifične
lastnosti, ki jo razlikujejo od druge skupine inovatorjev, ki bi jo lahko imenovali kot
institucionalno ali korporativno. Manjša raziskava na vzorcu slovenskih samostojnih
izumiteljev potrdi ugotovitve iz (žal redkih) prejšnjih študij, da je povprečni samostojni
izumitelj moški, star okrog petdeset let, s končano srednješolsko do višješolsko izobrazbo;
vendar je populacija zelo raznolika in vanjo spadajo tako »prostočasni« izumitelji in
upokojenci kot podjetniki in tudi nekateri raziskovalci, poleg tega se delež žensk med
izumitelji povečuje.
Avtorica nato preverja hipotezo, da delež in število samostojnih inovatorjev v sodobnosti vse
bolj upadata, pri čemer analizira podatke iz treh patentnih baz. Hipoteza se večinoma potrdi.
Ker avtorica zagovarja tezo, da ključni vzrok tega upadanja ni le vse večja kompleksnost
tehnologije, ki je posameznik (samostojni izumitelj) ne obvladuje več, temveč drage
mednarodne patentne prijave, h katerim so zaradi globalizacije prijavitelji patentov vse bolj
prisiljeni, skuša nadalje ugotoviti, ali se patenti posameznikov po svoji kvaliteti (vplivnosti,
pomembnosti) še vedno lahko primerjajo s patenti gospodarskih družb. Tega se ji sicer na
podlagi uveljavljenih meril, kot so prejeti citati patentov, ne posreči dokazati, vendar pa
ugotavlja, da hkrati tudi ni mogoče dokazati nasprotnega, in sicer, da so patenti posameznikov
manj radikalni in prebojni od patentov družb.
Hkrati pa je mogoče popolnoma jasno pokazati, da je pogostost patentnih prijav povezana s
stroški patentiranja in s tem s prijaviteljevo premožnostjo.
V zaključku so predvideni različni možni scenariji prihodnosti neodvisnih izumiteljev. Možno
je njihovo popolno izginotje, prav tako pa obstajajo možnosti preoblikovanja patentnega
sistema in večjega povezovanja posameznikov v skupine oziroma kooperative, ki bi tako
lahko konkurirale velikim gospodarskim družbam, ki si vse bolj prilaščajo tako materialni kot
duhovni svet.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: globalizacija, trg, intelektualna lastnina, inovatorji, izumi
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 738; Prenosov: 62
Celotno besedilo (3,57 MB) |
28. |
29. Srečanje dveh poslovnih kultur: primerjava ZDA in SlovenijeMarko Velikanje, 2022 Opis: Zaradi globalizacije so mogoča čedalje pogostejša kulturna stikanja. Cilj raziskave v tem
magistrskem delu je bil proučiti poslovni kulturi ZDA in Slovenije ter prednosti ali težav
njunega medsebojnega srečanja. Teoretično raziskovanje je dopolnjeno z empiričnim
raziskovanjem, izvedenim s polstrukturiranimi intervjuji. Na podlagi empirične raziskave je
mogoče sklepno ugotoviti: da so med podjetji v različnih poslovnih okoljih zanesljivo razlike,
te ne izhajajo nujno le iz poslovnega sveta, ampak iz življenja ljudi in družbe v zadevni državi
na splošno. Nekatere razlike so predvsem v tem, kako pristopiti k prepričanju za poslovno
sodelovanje. Američani so bolj odprti za poslovanje in prej zaupajo v poslovno sodelovanje,
Slovenci pa so močno stisnjeni v kalupe administracije. Ni mogoče neposredno primerjati
poslovanja kar v vseh državah povprek. Ugotoviti pa je mogoče še, da so v ameriških podjetjih
s komunikacijo bolj odkriti, dobiti je mogoče več informacij kot v Sloveniji. Komunikacija je
bolj realna in odgovori so bolj pošteni, slovenski poslovneži so bolj zadržani na sestankih in
redko povedo informacije. Vtisi poslovanja Američanov s Slovenci kažejo, da se slovenski
način dela močno razlikuje od ameriškega, vendar tisti, ki poslujejo tudi z drugimi evropskimi
državami, ugotavljajo, da se slovenski način dela ne razlikuje pomembno od preostalega
evropskega. Je pa mogoče opaziti razlike v delu in ravnanju družb in poslovnih subjektov zunaj
Evrope. Poslovneži, ki so sodelovali v raziskavi, so izrecno opozorili na razlike poslovanja z
azijskimi podjetji, saj naj bi bila načina poslovanja in komunikacije pomembno različna od
tistih v drugih okoljih. Ključno pri tem je, so poudarili, da se je nujno poučiti o načinu
poslovanja v zadevnih državah, prepoznati te razlike, se ustrezno prilagoditi in usmeriti
poslovanje podjetja na tako pot, da ustreza poslovanju v zadevni tuji državi. Kot še ugotavljajo
sodelujoči v raziskavi, se v vsaki državi kultura in navade močno spreminjajo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: poslovna kultura, globalizacija, jezik, poslovanje, podjetništvo, magistrske naloge
Objavljeno: 09.01.2023; Ogledov: 322; Prenosov: 33
Celotno besedilo (797,24 KB) |
30. |
