Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Policijska dejavnost odkrivanja kriminalitete nelojalne konkurence in nezakonitih omejevalnih sporazumov
Mateja Lipovac, 2018

Opis: Gospodarsko poslovanje ni neomejeno, temveč mora v prvi vrsti skrbeti za zagotavljanje javne varnosti, kar pomeni, da protipravna dejanja, ki jih povzroča gospodarska kriminaliteta, rušijo stabilnost ne samo samega gospodarstva,temveč celotne družbe. Med njimi so tudi kazniva dejanja s področja nelojalne konkurence in nezakonitih omejevalnih sporazumov. Zaradi slednjega z namenom čim bolj učinkovitega preiskovanja in odkrivanja predmetnih kaznivih dejanj smo v magistrskem delu proučili in analizirali določena kazniva dejanja, ki spadajo pod težja protikonkurenčna dejanja, njihove dispozicije, navedene v KZ-1, pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da spadajo pod dejanja, ki so kazniva.Podrobneje smo obrazložili in analizirali nezakonite omejevalne sporazume, ugotavljali smo zahtevnost njihovega odkrivanja. Proučili smo vlogo in strategijo dela policije, analizirali,na podlagi katerih zakonskih pooblastil preiskuje in odkriva predmetna kazniva dejanja ter s kakšnimi težavami se srečujejo preiskovalci pri preiskavi le-teh.Predstavili smo institucije in organe, ki delujejo na področju varovanja konkurence,ter ugotavljali njihovo medsebojno sodelovanje. Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, ali drži definicija kaznivega dejanja, ki pravi, da protipravno omejevanje konkurence zagotavlja pravno varstvo. Ugotoviti smo tudi želeli, ali gre poleg omenjenega kaznivega dejanja pri kaznivih dejanjih, kot so preslepitev kupcev, neupravičena uporaba tuje oznake ali modela, neupravičena uporaba tujega izuma ali topografija ter izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti, za kazniva dejanja, ki se jih zaradi njihove zahtevnosti in obsežnosti težko odkrije. Ugotavljali smo tudi, ali jih lahko uvrstimo pod dejanja nelojalne konkurence. Namen magistrskega delaje dati nov prispevek na področju varovanja konkurence, v katerem so podane tudi nekatere rešitve za lažje odkrivanje in dokazovanje kaznivih dejanj z naslova protipravnih dejanj omejevanja konkurence in nelojalne konkurence.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: konkurenčno pravo, varstvo konkurence, nelojalna konkurenca, gospodarska kriminaliteta, nezakoniti omejevalni sporazumi, varstvo konkurence
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 2841; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (992,72 KB)

3.
4.
Strategija obvladovanja gospodarske kriminalitete
Blaž Mihelič, 2010

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, kriminalistična policija, predkazenski postopek, strategija, davčna zatajitev
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 2865; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

5.
6.
7.
Insolvenčna kriminaliteta
Neja Intihar, 2023

Opis: Bistvo insolvenčne kriminalitete je v urejanju materialnopravnih in procesnih razmerij, ki nastanejo, ko storilec protipravno ustvarja ali vzdržuje stanje svoje plačilne nesposobnosti ali drugega dolžnika. Je predmet posebnega obravnavanja v sklopu gospodarskih kaznivih dejanj. Gre za napad na del gospodarskega sistema, ki sicer omogoča uporabo pravil insolvenčnega prava, ko je stanje plačilne nesposobnosti nekrivdno ali nehoteno povzročeno. Začetek postopkov zaradi insolventnosti še ne predstavlja storjenega kaznivega dejanja, vendar pa vseeno vzbuja dvom v zanesljivost in pravičnost poslovanja gospodarskega subjekta. Tudi stečaj a priori še ne predstavlja avtomatične civilne in kazenske odgovornosti, čeprav velja za družbeno škodljiv pojav. Teorija uvršča stečajna kazniva dejanja med insolvenčna kazniva dejanja zaradi dobrin, ki jih varujejo. Gre za varovanje plačilne discipline ter poštenega in enakopravnega obravnavanja upnikov, plačilne sposobnosti in kapitalske ustreznosti. V magistrskem delu je v večini uporabljena deskriptivna metoda, s katero je opisana gospodarska kriminaliteta, gospodarsko kazensko pravo, insolventnost, likvidacija, prisilna poravnava, stečaj, insolvenčna kriminaliteta itd. V manjši meri je uporabljena tudi analitična metoda, predvsem v delu, kjer so primerjane novele Kazenskega zakonika. Metoda spraševanja je uporabljena v delu intervjuja z državnima tožilcema. V zaključku je uporabljena metoda sinteze. Namen magistrskega dela je bralcu predstaviti kombinacijo treh različnih pravnih področji v teoriji in praksi. Področje gospodarskega, insolvenčnega in kazenskega prava. Namen je dosežen s predstavitvijo problematike insolvenčne kriminalitete, ki je v praksi izredno težko dokazljiva in obenem tudi precej intelektualno zahtevna. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kako se insolvenčna kriminaliteta zazna v praksi in kakšni so njeni izvršitveni načini ter s kakšnimi težavami se pri tem soočajo organi pregona in preiskovanja. Naslednji cilj je ugotoviti pomen in posledice novele 226. člena KZ-1I in kako se ta razlikuje od prejšnjih ureditev v teoriji in praksi. Največji doprinos magistrskega dela je na področju obravnave novele KZ-1I. Gre za novo ureditev, ki še nima izoblikovane sodne prakse, zato bo magistrsko delo prispevalo k kritičnemu razmišljanju in oceni obstoječega znanja. Ugotovitve bodo lahko v pomoč teoretikom in strokovnemu kadru, ki imajo sedaj precej težko nalogo z oblikovanjem nove sodne prakse.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: insolventnost, gospodarska kriminaliteta, stečaj, lažni stečaj, oškodovanje upnikov, goljufija, nevestno poslovanje, 226. člen KZ-1I
Objavljeno: 29.08.2023; Ogledov: 178; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (993,35 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh