Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladi prevzemniki, kmetija, ukrep 112, kmetijsko gospodarstvo, poslovni načrti, kmetijska gospodarstva, razvoj podeželja
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 1969; Prenosov: 191
Celotno besedilo (941,08 KB)

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: krize, stečaji, Slovenija, ©panija, prepreèevanje krize, podjetja, gospodarstvo, stečajni postopki
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 1032; Prenosov: 53
Celotno besedilo (796,54 KB)

Opis: Živimo v družbi, v kateri je izredno pomemben odnos do človekovih pravic. Z vedno večjim delovanjem mednarodnih organizacij je bil poudarek na pomembnosti človekovih pravic povečan in so bili sprejeti novi dokumenti za njihovo podrobnejše obravnavanje ter za povečanje njihovega varovanja. Za zagotavljanje varovanja človekovih pravic pa so dolžne poskrbeti posamezne države z nacionalno zakonodajo, ki naj bi temeljila na mednarodnih pogodbah in predpisovala ukrepe za njihovo uresničevanje in nudenje pravne pomoči. Na določenih področjih so nekatere pravice bolj izpostavljene kot druge in je večja nevarnost, da bi prišlo do njihove kršitve. Eno od teh področij je gospodarstvo, zato je OZN sprejela Smernice OZN za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. Republika Slovenija kot država članica OZN je morala smernice implementirati, kar je storila z Nacionalnim akcijskim načrtom RS za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. V uvodu diplomskega dela so definirane človekove pravice in je predstavljen njihov splošni pomen v Sloveniji. V nadaljevanju so predstavljene Smernice OZN in Nacionalni akcijski načrt RS, s katerim je Republika Slovenija intervenirala za povečanje spoštovanja in varovanja človekovih pravic na področju gospodarstva. Na koncu pa je predstavljeno še varovanje človekovih pravic izven meja Republike Slovenije. Namen diplomskega dela je potrditi hipotezo, da Nacionalni akcijski načrt RS za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu in ostali predpisi Republike Slovenije vsebujejo ustrezne ukrepe in smernice za zaščito človekovih pravic v gospodarstvu, a so vseeno prisotne določene pomanjkljivosti na področju nadzora sledljivosti upoštevanja ukrepov in smernic. Za rešitev teh pomanjkljivosti je podan predlog za dopolnitev le-tega.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Nacionalni akcijski načrt RS za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, varstvo človekovih pravic, gospodarstvo, človekove pravice
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1315; Prenosov: 134
Celotno besedilo (1,86 MB)

Opis: Človekove pravice so eden od temeljev pravne države, s katerimi mora biti skladna zakonodaja, življenje in delo v družbi. Razvijati so se začele skupaj z modernimi državami in jih v obliki mednarodnih konvencij prerasle. Med tem so državo prerasle velike gospodarske družbe, znotraj katerih ljudje delajo, te družbe pa vplivajo na življenja ljudi. Zato je vedno bolj pomembno dvoje: da se človekove pravice spoštujejo v gospodarstvu in ker je to globalizirano, da veljajo pravice po vsem svetu. V ta namen je Organizacija združenih narodov pripravila Smernice za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, Slovenija pa sprejela Akcijski načrt. Naloga se sprašuje, kako se v tem okviru spoštujejo ČP v gospodarstvu v Sloveniji. Analizira Smernice in jih primerja s slovenskim Akcijskim načrtom. Ugotavlja, da je zakonodajalec v Sloveniji kot posebej pomembne teme izluščil preprečevanje diskriminacije, varstvo okolja, varstvo temeljnih delavskih pravic in razvoj obveze skrbnega pregleda človekovih pravic. Primerja dobre prakse v tujih in slovenski gospodarskih družbah. Pri slednjih so predvsem tista v državni lasti posebej aktivna na tem področju, čeprav bi jih lahko bilo še veliko več. Na koncu naloga analizira tudi poročila varuha človekovih pravic. Na podlagi vseh teh analiz naloga ugotavlja, da se ČPvG v Sloveniji razmeroma dobro spoštujejo, da pa je še vedno prostor za izboljšave.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Organizacija združenih narodov, gospodarstvo, človekove pravice, poslovanje, spoštovanje človekovih pravic
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1184; Prenosov: 117
Celotno besedilo (631,32 KB)

Opis: Temeljni namen pisanja magistrske naloge je raziskati problem povezanosti čustvene inteligence in delovne klime na študiji primera iz javne uprave in gospodarstva. V ta namen sem povabila k sodelovanju v raziskavi (fokusna skupina) zaposlene v javni upravi in nekaterih večjih slovenskih podjetjih, kot so: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... V vsaki skupini je sodelovalo po 8 zaposlenih. Kot zaposleno v državni upravi me je predvsem zanimala povezanost med čustveno inteligenco vodilnih in delovno klimo. Spraševala sem se, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na delovno klimo, saj imamo vsi približno enake standarde zahtevnosti poslovanja znotraj državne uprave, a je delovna klima različna kot tudi sama učinkovitost znotraj posamezne organizacije v državni upravi. Zato sem to področje izpostavila kot temeljni raziskovalni problem. Kasneje me je zanimal še odgovor na vprašanje, kako je s povezanostjo čustvene inteligence in delovne klime znotraj podjetniškega sektorja. Do sedaj v bazah Cobissa nisem zasledila, da bi kdo analiziral povezanosti čustvene inteligence in delovne klime znotraj javne uprave in v podjetništvu. Zato sem se odločila, da to sama raziščem; še zlasti zato, ker smo priča različnim družbenim dogajanjem, ki so posledica dejanja čustveno neinteligentnih oseb. V pričujoči nalogi sem zastavila za obe raziskavi temeljni raziskovalni problem, in sicer v prvi raziskavi, kako čustvena inteligenca vpliva na delovno klimo v javni upravi ter v drugi, kako le-ta vpliva na delovno klimo v nekaterih večjih slovenskih podjetjih. Zanimala so me predvsem vprašanja zavedanja pomena čustvene inteligence na delovnem mestu in uravnotežena uporabnost njenih parametrov v praksi. Moj cilj je bil ponuditi aplikativne rešitve problema in odgovoriti na vprašanji: kako uravnovesiti čustva (nikakor jih ne zatirati) na delovnem mestu ter kako z visoko inteligentnim čustvenim obnašanjem priti do čim boljše delovne klime in posledično tudi do učinkovitejših rešitev v javni upravi kot tudi v podjetništvu. Zato sem s pomočjo analize dejavnikov, ki vplivajo na uravnovešena čustvena ravnanja, kot tudi s pomočjo izsledkov raziskav, prikazala probleme in ključne dejavnike za uravnoteženo uporabo čustvene inteligence za doseganje boljše delovne klime znotraj javne uprave kot tudi znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Obravnavano tematiko sem v pričujoči magistrski nalogi analizirala z raziskovalno metodo fokusna skupina, v kateri so sodelovali nekateri sodelavci znotraj javne uprave in posamezniki iz večjih slovenskih podjetij. Za raziskavo v magistrski nalogi sem uporabila raziskovalno metodo: fokusna skupina (kvalitativna metoda za raziskovanje in je ena od metod za zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov). Iz odgovorov v fokusni skupini se je jasno potrdilo, da je čustvena inteligenca v direktni povezavi z delovno klimo in da si zaposleni v javnem sektorju želijo imeti za svojega vodjo čustveno in socialno inteligentno osebo, ki se zna empatično vživeti v probleme drugih ter je pozitivna oseba, ki jim je za vzgled. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsake poslovne organizacije, zlasti za doseganje učinkovitosti v njej. Zanimalo me je tudi, kakšen je odnos med delovno klimo in čustveno inteligenco znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Zato sem izvedla kvalitativno raziskavo z zaposlenimi iz nekaterih večjih slovenskih podjetij: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... Rezultati so bili podobni, pa vendar v svoji specifičnosti v nekaterih segmentih različni od prvih. Na koncu sem rezultate ene raziskave primerjala z rezultati druge in potegnila vzporednice, oziroma ločnice. V sklepnem delu sem podala še predlog izboljšav kot aplikativno rešitev, pridobljeno na podlagi izsledkov teh dveh raziskav.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javna uprava, gospodarstvo, čustvena inteligenca, amigdala, čustvena zrelost, socialna inteligenca, socialna zrelost, stres, empatija, socialni možgani, delovna klima, timsko delo, socialna vloga, fokusna skupina, paradigma
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 930; Prenosov: 76
Celotno besedilo (877,55 KB)