1. PREPREČEVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB V INTENZIVNI TERAPIJIVanja Perec, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Bolnišnične okužbe v enotah intenzivne terapije zahtevajo celovit in dosleden pristop k preprečevanju, saj so pacienti v tem okolju izjemno ranljivi. Ključni preventivni ukrepi vključujejo dosledno higieno rok, pravilno uporabo osebne zaščitne opreme, sterilizacijo medicinske opreme, upoštevanje aseptičnih tehnik pri vseh postopkih, nadzor nad uporabo antibiotikov, multidisciplinarno sodelovanje med zdravstvenimi delavci ter redno izobraževanje in spremljanje skladnosti s protokoli. Namen naše raziskave je bil raziskati preprečevanje bolnišničnih okužb v intenzivni terapiji. Cilji raziskave pa so bili raziskati prakse preprečevanja bolnišničnih okužb v intenzivni terapiji, ugotoviti najpogostejše dejavnike tveganja za razvoj bolnišničnih okužb v intenzivni terapiji, raziskati pridobivanje znanja zdravstvenega osebja o preprečevanju bolnišničnih okužb, ugotoviti ovire in izzive pri izvajanju strategij preprečevanja bolnišničnih okužb v intenzivni terapiji.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Kot inštrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je vključeval diplomirane medicinske sestre z vsaj 3 leti delovnih izkušenj v enoti intenzivne terapije. V intervju smo zajeli šest diplomiranih medicinskih sester. Raziskava je potekala v oktobru 2024.
Rezultati: Intervjuvanke za preprečevanje bolnišničnih okužb izpostavljajo predvsem dosledno umivanje in razkuževanje rok, uporabo osebne zaščitne opreme, čiščenje in razkuževanje opreme, površin in pacientove okolice ter izolacijo pacienta. Za nadzor in spremljanje bolnišničnih okužb vse intervjuvanke opisujejo odvzem nadzornih kužnin. Za najučinkovitejši preventivni ukrep so intervjuvanke izbrale higieno rok, ki je hkrati tudi najpogosteje izvajani preventivni postopek. Dejavnike tveganja za razvoj bolnišničnih okužb intervjuvanke prepoznavajo s pomočjo ocene stanja pacienta. Intervjuvanke se o preprečevanju bolnišničnih okužb izobražujejo na različnih seminarjih, spletinarjih, delavnicah, tečajih in predavanjih v bolnišnici, kjer so zaposlene, ali izven njih. Ovire in izzivi pri izvajanju strategij za preprečevanje bolnišničnih okužb, s katerimi se intervjuvanke srečujejo, so neenotne prakse, pomanjkanje sredstev, nedobavljivost materialov, prostorska stiska, neupoštevanje protokolov in odpornost mikroorganizmov na antibiotike, kar otežuje pravilno izvajanje preventivnih ukrepov za preprečevanje bolnišničnih okužb.
Razprava: V raziskavi smo preučili preprečevanje bolnišničnih okužb v enoti intenzivne terapije, podprto s strokovno literaturo s tega področja. Raziskava se je osredotočila na protokole in strategije za preprečevanje bolnišničnih okužb, prepoznavanje dejavnikov tveganja za razvoj bolnišničnih okužb, izobraževanja medicinskih sester o preprečevanju bolnišničnih okužb in na ovire in izzive, s katerimi se medicinske sestre vsakodnevno srečujejo na svojem delovnem mestu. Ključni preventivni ukrep za preprečevanje bolnišničnih okužb je higiena rok. Ugotovili smo, da je za prepoznavanje dejavnikov tveganja za nastanek bolnišničnih okužb potrebna dobra ocena stanja pacienta. Medicinske sestre se redno izobražujejo o novih smernicah za preprečevanje prenosa bolnišničnih okužb. Naša raziskava je tudi pokazala, da so ovire in izzivi, s katerimi se medicinske sestre vsakodnevno srečujejo, zelo pogosti in otežujejo upoštevanje protokolov za preprečevanje prenosa bolnišničnih okužb. Ključne besede: bolnišnične okužbe, higiena rok, medicinska sestra, enota intenzivne terapije Objavljeno v ReVIS: 06.02.2025; Ogledov: 50; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,68 MB) |
2. Vrednotenje higiene rok zdravstvenih delavcev v zdravstvenem varstvu na terciarni ravniMirjana Benko, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Bolnišnične okužbe predstavljajo v svetu velik globalni problem, saj vsako leto pridobi katero od njih na milijone ljudi, ki se zdravijo ali prebivajo v raznih institucijah zaradi različnih obolenj. Smrtnost in obolevnost se povečujeta ob prisotnosti bolnišničnih okužb, zato je skrbna higiena rok bistvena za zagotavljanje varne, stroškovno učinkovite in kakovostne oskrbe naših pacientov. Bolnišnične okužbe povzročajo veliko breme za paciente in zdravstvene ustanove. Poleg podaljšanja hospitalizacije in neugodnih učinkov na zdravje pacienta lahko te okužbe vplivajo tudi na finančno stanje bolnišnic zaradi povečanih stroškov zdravljenja, izgubljenega dela in pravnih sporov. Namen raziskave je ugotoviti, kakšen je pogled zdravstvenih delavcev na ustrezno higieno rok, kakšno je njihovo znanje o ustrezni higieni rok in kako vpliva redno vrednotenje na njihovo vzdrževanje higiene rok.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodi deskriptivnega raziskovanja. Uporabljena je bila tehnika anketiranja s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je bil prirejen po Van de Mortelu in po »Vprašalniku znanja o higieni rok za zdravstvene delavce« Svetovne zdravstvene organizacije. Raziskava je potekala na Očesni kliniki Ljubljana. Za zbiranje podatkov smo oblikovali spletni anketni vprašalnik, ki smo ga prek internetne pošte distribuirali ciljni populaciji. Spletni vprašalnik je bil oblikovan v spletnem orodju 1ka, ki je namenjeno oblikovanju in analizi anket. Podatki so se prav tako zbirali v spletnem orodju 1ka. Statistična obdelava je bila narejena s pomočjo programa SPSS.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 100 anketirancev. Večina anketirancev je mnenja, da bolnišnične okužbe nastanejo med bivanjem pacienta v bolnišnici. Večina anketirancev se tudi strinja, da higiena rok zmanjša smrtnost in stroške zdravljenja, povezane z bolnišničnimi okužbami. Prav tako se večina vključenih strinja, da lahko svoje znanje o higieni rok učinkovito prenesejo v klinično prakso. S pomočjo statističnih testov nismo potrdili nobene zastavljene hipoteze. V raziskavi nismo ugotovili povezave med higieno rok zdravstvenih delavcev in demografskimi dejavniki ter povezave z zadovoljstvom zaposlenih. V raziskavi smo ugotovili dobro znanje zdravstvenih delavcev s področja higiene rok, prav tako se zdravstveni delavci, vključeni v raziskavo, dobro zavedajo pomena higiene rok.
Razprava: Ključni dejavnik je zagotoviti, da imajo zdravstveni delavci ustrezno znanje o vlogi, ki jo imajo njihove roke pri širjenju okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo med različnimi dejavnostmi oskrbe pacientov, ki lahko povzročijo kontaminacijo rok. To zavedanje je potrebno, da jim pomaga razumeti svojo sposobnost prispevanja k preprečevanju okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, z učinkovito in trajno spremembo vedenja. Ključne besede: zdravstvo, zdravstveni delavci, higiena rok, bolnišnične okužbe. Objavljeno v ReVIS: 23.11.2024; Ogledov: 283; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,12 MB) |
3. BOLNIŠNIČNE OKUŽBE V ZDRAVSTVURenato Hudak, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Bolnišnične okužbe so opredeljene kot skupek vseh bolezni, ki se pojavijo pri
pacientu v zdravstveni ustanovi, se manifestirajo po 48 urah po sprejemu v bolnišnico in niso
prisotne pred sprejemom v ustanovo. Bolnišnične okužbe so najpogostejši zaplet zdravljenja
v bolnišnici. Podaljšujejo hospitalizacijo in povečujejo stroške zdravljenja. Namen raziskave je
bil ugotoviti izpostavljenost zdravstvenih delavcev bolnišničnim okužbam, njihovo vključenost
v izobraževanja o bolnišničnih okužbah, identificirati ukrepe za preprečevanje bolnišničnih
okužb in raziskati vlogo medicinske sestre pri tem.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili
zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Podatki za analizo so bili
pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature.
Vzorec je bil namenski in je vključeval 7 medicinskih sester, ki delujejo v kliničnem okolju, kjer
se pojavljajo bolnišnične okužbe.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so medicinske sestre tveganju za bolnišnične
okužbe izpostavljene vsak dan. Večina medicinskih sester ima organizirana redna
izobraževanja na temo bolnišničnih okužb. Ugotovljeno je bilo tudi, da sta glavna ukrepa za
preprečevanje bolnišničnih okužb razkuževanje oz. umivanje rok ter uporaba osebnih zaščitnih
sredstev. Potrdilo se je tudi, da ima medicinska sestra ključno vlogo pri preprečevanju
bolnišničnih okužb, saj od vseh zdravstvenih delavcev ravno ona preživi največ časa ob
bolniku. Omenjene so bile tudi njene ostale vloge, in sicer preventivno ukrepanje ter vzgojno
delo z bolniki in svojci.
Razprava: Medicinske sestre so zelo izpostavljene bolnišničnim okužbam, saj se pri delu
vsakodnevno srečujejo z njimi. Večina medicinskih sester ima organizirana redna
izobraževanja na temo bolnišničnih okužb. Kot poglavitne ukrepe za obvladovanje bolnišničnih
okužb so navedle razkuževanje in umivanje rok ter uporabo osebnih zaščitnih sredstev.
Opisano je, da je medicinska sestra oseba, ki od vseh zdravstvenih delavcev preživi največ
časa s pacienti in je vsakodnevno v stiku z njimi; zato ima pomembno vlogo pri preprečevanju
bolnišničnih okužb. V anketi je poudarjen pomen preventivnih ukrepov, ki jih medicinska sestra
izvaja, vrhu tega pa izobraževalna vloga medicinske sestre (poučitev pacienta o bolnišničnih
okužbah in uporabi zaščitnih sredstev), vzgojno delo z bolniki in svojci ter higienski ukrepi za
preprečevanje prenosa. Ključne besede: bolnišnične okužbe, prenašanje okužb, izolacija, higiena rok, superbakterije Objavljeno v ReVIS: 27.06.2024; Ogledov: 756; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,32 MB) |
4. Uvajanje kazalnika higiene rok v prizadevanjih za varnost in kakovost oskrbe starejših v domovih za starejšeBarbara Sopčič, 2024, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Preprečevanje okužb, povezanih z zdravstvom, je eden od pomembnih kazalnikov kakovosti dela zdravstvenih delavcev ter zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodov. Zdravstvena oskrba v socialnovarstvenih zavodih je povezana s specifičnim tveganjem nastanka okužb, povezanih z zdravstvom. Zaposleni so dolžni izvajati dejavnosti ter ukrepe, ki vodijo k preprečevanju nastanka okužb, povezanih z zdravstvom, saj s tem ohranjajo kakovostno in varno zdravstveno in socialnovarstveno oskrbo stanovalcev v domovih za starejše.
Metode: Magistrsko delo je temeljilo na kvalitativnem in kvantitativnem raziskovalnem pristopu, v začetnem delu je bil opravljen pregled literature. Literaturo smo poiskali s pomočjo iskalnika COBBIS, pod ključnimi besedami »higiena rok«, »pet trenutkov za higieno rok«, »izobraževanje«, »usposabljanje«, »opazovalec higiene rok«, »strokovna navodila za higieno rok«, »potreba po razkuževanju«, »kakovost zdravstvene obravnave«, »varnostni odkloni«. Poslužili smo se tudi elektronskih virov, in sicer podatkovne baze CHINAL ter bibliografske baze podatkov zdravstvene nege, Medline in Pub Med. Prav tako smo se poslužili tudi spletne strani Svetovne zdravstvene organizacije in Ministrstva za zdravje RS, v namen dostopa do ustreznih zakonov in pravnih aktov. V drugem delu smo za opazovanje uporabili obrazec za opazovanje higiene rok. Obrazec je izdelan po metodologiji World Health Organization in se v bolnišnicah že uporablja za opazovanje higiene rok.
Rezultati: V skupnem izračunu vseh opazovanih profesionalnih skupin smo pridobili podatek, da je bilo 91,6 % zaposlenih pri svojem delu doslednih pri higieni rok. Delež diplomiranih medicinskih sester, fizioterapevtov in delovnih terapevtov pri doslednosti higiene rok je bil 100 %, zdravstvenih tehnikov 93,9 %, bolničarjev negovalcev 93,2 %, socialnih oskrbovalk, strežnic, izvajalcev javnih del pa 85,3 %. Med opazovanimi profesionalnimi kategorijami sta bili tudi socialni delavki, ki sta dosegli skupno 87,5 % doslednost higiene rok.
Razprava: Podatek raziskave v Domu starejših občanov Črnomelj po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije nakazuje zelo dober rezultat, saj se zaposleni v zadostni meri zavedajo pomena higiene rok, dosegajo več kot 70 % doslednost pri higieni rok in s tem stremijo k preprečevanju prenosa okužb med stanovalci in med zaposlenimi. Kljub dobremu rezultatu pa se moramo zavedati, da še vedno obstajajo izboljšave na področju higiene rok, zato moramo vse zaposlene v zavodu kontinuirano izobraževati in redno izvajati opazovanja higiene rok. Ključne besede: higiena rok, kakovost in varnost, opazovanje higiene rok Objavljeno v ReVIS: 08.05.2024; Ogledov: 773; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,48 MB) |
5. |