1. Prekrškovni postopek policije zoper tuje fizične in pravne osebeRobert Brglez, 2015 Opis: V diplomski nalogi bom preučil in predstavil dejansko problematiko neenakega prekrškovnega postopka med državljani Slovenije in tujci v postopkih cestnoprometnih prekrškov. Predstavil bom zgodovinski oris nastanka prekrškovnega prava v treh različnih obdobjih ter dal posebni poudarek tretjemu, zadnjemu in trenutno aktualnemu obdobju. V svoji več kot dvajsetletni karieri policista prometnika sem bil pri delu na področju cestnoprometnih prekrškov deležen vseh dosedanjih sprememb prekrškovnega prava po letu 1992. V diplomskem delu bom predstavil kazenski vidik obravnavanja cestnoprometnih prekrškov in njihovo obravnavanje v prekrškovnem postopku kot delu kazenske zakonodaje. Predstavil bom prekrškovni postopek v pristojnosti policije in pri tem poudaril ključno razliko v postopkovnem delu obravnavanja državljanov Republike Slovenije, oziroma oseb s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji ter tujci. V delu bom poglobljeno opisal specifičen prekrškovni postopek policije zoper fizične, odgovorne in pravne osebe.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prekrškovno pravo, kazensko pravo, hitri postopek
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3361; Prenosov: 155
 Celotno besedilo (1,14 MB) |
2. Zahteva za sodno varstvo kot del hitrega prekrškovnega postopkaDušan Celec, 2014 Opis: Slovensko prekrškovno pravo je v zadnjih letih doživelo presenetljivo nagel razvoj. Diplomsko delo obravnava pravno ureditev hitrega prekrškovnega postopka v Republiki Sloveniji, katerega sestavni del je tudi zahteva za sodno varstvo kot pravno sredstvo za zaščito pravic oseb v postopku. O večini prekrškov na prvi stopnji odločajo prekšrkovni organi v hitrem postopku, ki je enostaven in urejen z ohlapnimi pravili. To naj bi omogočilo hitro in učinkovito obravnavanje prekrškovnih zadev. Kot pravno sredstvo zoper odločbo prekrškovnega organa na prvi stopnji je slovenski zakonodajalec namesto običajne pritožbe vpeljal zahtevo za sodno varstvo, o kateri na drugi stopnji odločajo okrajni sodniki v oddelkih za prekrške. Zahteva za sodno varstvo tako predstavlja relativno nov in svojevrsten pravni institut, ki v sebi združuje elemente rednega pravnega sredstva in sodnega varstva. Kot pravno sredstvo, zahteva za sodno varstvo zagotavlja celovit preizkus zakonitosti in pravilnosti izpodbijane odločbe prekrškovnega organa. Obenem pa ta institut omogoča tudi preizkus celotnega dejanskega stanja, kakor tudi pravne podlage izrečene sankcije. S tem je slovenski zakonodajalec želel zagotoviti polno sodno varstvo v hitrem prekrškovnem postopku.
Diplomsko delo temelji na deskriptivni metodi. V njem je na podlagi analize slovenske prekrškovne zakonodaje mogoče najti odgovore na nekatera osrednja vprašanja, kot npr.: ali je zakonodajna reforma slovenskega prekrškovnega prava prinesla pričakovane pozitivne spremembe; ali so postopki v zvezi z zahtevo za sodno varstvo res kratkotrajni, enostavni in učinkoviti; kakšna je dejanska raven pravne varnosti kršiteljev in njihovih pravic v postopkih o prekrških ipd. Potrjena je teza, da v Sloveniji kršitelji prekrškovne zakonodaje načeloma uživajo precej visoko raven pravnega varstva, vendar pa pešajo predvsem ustrezno in dosledno uresničevanje predpisov o prekrških v praksi ter zakonito in pravilno odločanje in postopanje posameznega prekrškovnega organa, zlasti policije. V zadnjih letih je mogoče zaznati konstantni padec v kakovosti, strokovnosti in pravilnosti delovanja policijskega prekrškovnega organa, saj so upravičenci do zahteve za sodno varstvo čedalje uspešnejši pri izpodbijanju njegovih odločb o prekrških.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prekrški, zahteve za sodno varstvo, hitri prekrškovni postopek
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3423; Prenosov: 188
Celotno besedilo (2,70 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
