Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravna ureditev ravnatelja kot javnega uslužbenca
Polonca Hamler, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javni uslužbenec, menedžment, ravnatelj menedžer, pedagoški vodja, postopek imenovanja ravnatelja
Objavljeno: 08.12.2017; Ogledov: 2470; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

2.
Kritična analiza dela Sodnega sveta Republike Slovenije
Nina Zupančič, 2018

Opis: Magistrsko delo predstavlja Sodni svet Republike Slovenije in je namenjeno tistim, ki bi si omenjeni organ in njegovo delo želeli podrobneje spoznati. Namen magistrskega dela je skozi kritično analizo dela predstaviti organ sui generis, katerega poglavitni nalogi sta varovanje sodnikov in sodstva ter spodbujanje njegove kakovosti, učinkovitosti in odgovornosti. Za potrebe nadaljnje analize dela omenjenega organa so v okviru predstavitve Sodnega sveta najprej predstavljeni njegova zgodovina, položaj, sestava in organizacija, pravni okviri in pristojnosti ter postopki, ki se odvijajo pred omenjenim organom. V nadaljevanju sledi predstavitev dveh za Sodni svet pomembnih mednarodnih organov, Evropske mreže sodnih svetov in Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov. Sledi analiza odločitev, ki jih je sprejel Sodni svet, zadnji dve poglavji pa se nanašata na pereče tematike v zvezi s Sodnim svetom, s katerimi se srečujejo pravni strokovnjaki. V okviru omenjenega poglavja so predmet kritične analize naslednji pravni instituti: pravno varstvo zoper odločitve Sodnega sveta, izvolitev in imenovanje sodnikov, opravljanje funkcije člana Sodnega sveta in zakonska ureditev Sodnega sveta. Pri raziskovanju sem se poslužila predvsem induktivno-deduktivne metode in komparativne metode. S pomočjo prve sem na osnovi izbranega števila primerov podala splošno oceno glede obravnavanega problema, s pomočjo druge pa sem podala primerjalnopravni vidik obravnavanega problema. Rezultati raziskav in njihova kritična analiza bralcu dajejo vpogled v uspešnost izvajanja zakonsko podeljenih pristojnosti obravnavanega organa.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Sodni svet, sodniki, Kodeks sodniške etike, etika, izvolitev, imenovanja, pravno varstvo, sodni postopki
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 2358; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

3.
Kadrovske pristojnosti slovenskega predsednika republike
Urška Dovžak, 2023

Opis: V diplomskem delu skušamo z opisno metodo predstaviti samo funkcijo predsednika Republike Slovenije in razčleniti njegove pristojnosti, ki jih ima na podlagi tega položaja. Vlogo predsednika lahko v najbolj splošnem pomenu opredelimo kot predstavnika Republike Slovenije. Funkcija predsednika republike spada v okvir izvršilne oblasti, a je kljub temu bolj reprezentativna. Njegove funkcije lahko razvrstimo na formalne in neformalne. Izvajanje funkcij predsednika republike se udejanjajo tudi skozi njegove kadrovske pristojnosti, te so v slovenski ustavi izrecno določene, in sicer so naslednje: predlog kandidata za predsednika vlade, predlog petih članov Sodnega sveta, predlog kandidatov za sodnike Ustavnega sodišča, imenovanje državnih funkcionarjev ter postavljanje in odpoklic veleposlanikov in poslanikov. Poleg z ustavo navedenih kadrovskih pristojnosti predsednik republike opravlja še dodatne kadrovske pristojnosti določene s posameznimi zakoni, te so: imenovanje treh članov Uradniškega sveta, predlog kandidata za predsednika Računskega sodišča, predlog kandidata za varuha človekovih pravic, predlog kandidata za guvernerja Banke Slovenije, predlog kandidata za informacijskega pooblaščenca, predlog kandidatov za sodnike mednarodnih sodišč, imenovanje predsednika komisije za preprečevanje korupcije ter imenovanje člana Sveta RTV Slovenija. Te kadrovske pristojnosti so ustavno sporne, saj niso neposredno navedene v ustavi. Glede na to, da so pristojnosti predsednika republike v ustavi izrecno navedene, bi s posameznimi zakoni navedene pristojnosti le podrobneje opredelili in dodatno razložili. Za razliko od tega pa so s posameznimi zakoni predsedniku republike naložene dodatne pristojnosti, ki v ustavi niso opredeljene. Tako protiustavno stanje bi bilo potrebno odpraviti sistematično s spremembo ustave. Pomembna tema diplomske naloge je predlagana ustavna sprememba, s katero bi se pristojnost imenovanja sodnikov prenesla z državnega zbora na predsednika republike, s čimer bi se omejil političen vpliv na ta postopek. V diplomski nalogi je izveden natančen opis same spremembe in posledic, ki bi jih ta prinesla v primeru, da bi bila sprejeta, ter primerjava razlik imenovanja sodnikov v nekaterih drugih članicah EU.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: predsednik republike, izvršilna oblast, zastopanje države, kadrovske pristojnosti predsednika republike, ustavna sprememba imenovanja sodnikov
Objavljeno: 13.02.2024; Ogledov: 115; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (450,79 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh