1. Mladi in izzivi individualizacije : diplomska nalogaHadisa Džananović, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo ugotavljali, kako selitev iz države in nadaljevanje življenja v drugi državi vpliva na osamosvajanje mladih. Poudarek raziskave je na mladih, ki so se preselili iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo. Zaradi velike gospodarske krize, družbenih in političnih izzivov, s katerimi se Bosna in Hercegovina še vedno spoprijema, je močno upočasnjena gospodarska rast države. To ima izrazit negativen vpliv predvsem na mlade. Nekateri mladi po končani srednji šoli ali fakulteti ostanejo pri starših, ker zaradi nezmožnosti zaposlitve nimajo finančnih sredstev, se pravi, da niso finančno neodvisni za svoje samostojno življenje in ne morejo zapustiti staršev. Zaradi razmer v Bosni in Hercegovini so bili nekateri mladi prisiljeni zapustiti svojo državo in se preseliti drugam. Mladi iz Bosne in Hercegovine vse bolj zapuščajo svojo državo, da bi našli svojo varno prihodnost. Ti mladi iščejo boljšo prihodnost in se dodatno šolajo v drugi državi (Sloveniji). V tej raziskavi uporabljamo kvalitativno metodo, ki temelji na polstrukturiranem intervjuju. V intervjuju sodeluje deset mladih, en fant in devet deklet, starih od 22 do 26 let. V tej diplomski nalogi raziskujemo, na kakšen način je prihod mladih iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo vplival na njihovo samostojnost? V nalogi ugotavljamo, da so motivi za odhod mladih iz države posledica želje po nadaljnjem izobraževanju in pridobivanju novih znanj in izkušenj, kar je povezano z ustvarjanjem več življenjskih priložnosti in lažjo zaposlitvijo.
Ključne besede: mladost, odraslost, življenjski potek, individualizacija, izobraževanje, pozna samostojnost, brezposelnost, migracije, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2022; Ogledov: 1056; Prenosov: 124
 Celotno besedilo (1,18 MB) |
2. Mednarodna razširjenost joge kot manifestacija globalnega trenda individualizacije : doktorska disertacijaMarjan Krajnik, 2016, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji predstavljamo procese in mehanizme, ki v kontekstu strukturne in
akterske dimenzije globalnega trenda individualizacije prispevajo k mednarodni širitvi joge.
Omenjene procese in mehanizme prikazujemo v obliki konceptualnega okvira, s katerim smo
operacionalizirali ključne koncepte in ideje proučevanega fenomena. Za verifikacijo
konceptualnega okvira smo oblikovali pet raziskovalnih hipotez. Podatke in informacije, s
katerimi smo testirali omenjene hipoteze, smo zbrali s spletno anketo in poglobljenimi
intervjuji. Za izvedbo spletne ankete smo oblikovali študijsko populacijo, za poglobljene
intervjuje pa namenski vzorec dobro obveščenih posameznikov. V kulturno-geografskem
smislu smo se z raziskavo omejili na področje Slovenije, Italije in Avstrije. Iz izidov
statistične analize, usmerjene kvalitativne analize vsebine in testiranja raziskovalnih hipotez
smo ugotovili, da ključne elemente proučevanega fenomena predstavljajo: (1) strukturna
dimenzija individualizacije, oziroma institucionalno okolje, mediji in družbene mreže, (2)
akterska dimenzija individualizacije, oziroma preplet refleksivnega mišljenja, znanja,
izobrazbe in veščin na ravni posameznika, (3) kvantitativna širitev joge, oziroma rast števila
vadečih, rast trga storitev in izdelkov povezanih z jogo ter zavzemanje dodatnega družbenega
prostora, (4) kvalitativna širitev joge, oziroma spremembe v trializmu telo-um-duh,
refleksivnih identitetah in življenjskih poteh vadečih.
Ključne besede: joga, mednarodna širitev joge, globalni trendi, individualizacija, življenjske poti, refleksivne identitete, dinamični model telo-um-duh, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1100; Prenosov: 68
Celotno besedilo (8,35 MB) |
3. Prilagajanje in obvladovanje kulturnih sprememb v tranzitarnem preseku slovenske družbe : magistrska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa druge stopnjeMaja Brešan, 2016, magistrsko delo Opis: Raziskava analizira kulturne spremembe v slovenski druţbi kot odsev modernizacije.
Raziskava je bila izvedena v dveh delih, in sicer na druţbenem nivoju z analizo druţbenega
diskurza z metodo analize spletnega diskurza ter na nivoju posameznika z analizo podatkov,
zbranih med leti 2010 in 2016, ki jo bomo v nalogi poimenovali tudi longitudinalna analiza.
Izbran vzorec so mladi, ki prehajajo v odraslost, ker predstavljajo produkt modernizacije in
hkrati odsevajo druţbene spremembe.
Spletni diskurz nam je pokazal razcep med generacijo mladih in generacijo starejših. Starejši
ohranjajo socialistične elemente s prepletom preţivetvenih vrednot, medtem ko mlada
generacija sprejema bolj individualistične usmeritve s prepletom tradicionalnih vrednot. Kljub
razhajanju prihaja do delnega konsenza med generacijami, kar nakazuje na delno potrjevanje
obstoječih norm in vrednot. Mladi ne dosegajo pričakovanj druţbe, zato so predmet ostre
kritike starejše generacije. Longitudinalna analiza pa prikazuje presek mladih v prehodu v
odraslost, kjer so prisotne predvsem postmoderne vrednote, ki se v zaključenem prehodu
okrepijo pod predpostavko uspešnega prehoda na trg delovne sile in dobro oceno zadovoljstva
z ţivljenjskim potekom. Nakazujejo se razlike v obvladovanju in spreminjanju kulturnih
sprememb pri mladi generaciji. Skozi celotno študijo lahko zaključimo, da prihaja do
spreminjanja kulturnega jedra slovenske druţbe, s prepletom tradicionalizacije druţinskih
usmeritev in individualizacije osebnostnih značilnosti in podob.
Ključne besede: kulturna tranzicija, modernizacija, spreminjanje vrednot, prehod v odraslost, individualizacija, družbeno delovanje, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 26.07.2021; Ogledov: 1145; Prenosov: 51
Celotno besedilo (9,54 MB) |
4. |
