Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Pregled informacijske tehnologije na Upravni enoti Novo mesto
Davor Oberč, 2014

Opis: Upravna enota Novo mesto (UE NM) je ena izmed 58 upravnih enot v Republiki Sloveniji (RS). Je del sistema izvršilne oblasti RS, ki pri svojem delu odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti na prvi stopnji na podlagi: ustave, zakonov, podzakonskih predpisov in drugih aktov. UE Novo mesto je ena večjih UE v RS. Obsega večji del jugovzhodne Slovenije in Dolenjske z regionalnim središčem Novo mesto. Na območju, ki obsega 760,1 km², v 338 naseljih živi okoli 63 500 prebivalcev (po podatkih Statističnega urada RS). Da delo poteka nemoteno in brez večjih zapletov, mora biti informacijska tehnologija primerna in zanesljiva ter vzdrževana, zaposleni pa se morajo za delo z različnimi programi udeleževati tudi določenih izobraževanj, da pridobijo potrebno znanje za nemoteno delo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: informacija, informacijska tehnologija, zaščita, varnost, zasebnost, elektronsko poslovanje
Objavljeno: 20.08.2018; Ogledov: 3030; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

3.
4.
Informacijska zasebnost po škandalu Cambridge Analytica
Nina Benčič, 2020

Opis: Dandanes na družbenih omrežjih bogatimo svoje socialno življenje in hkrati spremljamo novice in oglase. Oglaševanje produktov in storitev na teh omrežjih s strani raznih podjetij je eden najbolj ekonomičnih in učinkovitih načinov komuniciranja s strankami. Zaradi navedenih prednosti je tovrstno oglaševanje privlačno tudi za politične kampanje. To lahko pripomore k temu, da se več ljudi udeleži volitev, hkrati pa lahko v nekaterih primerih povzroči škodne posledice. Možnosti profiliranja, ciljnega oglaševanja in ustvarjanja lažnih novic oziroma dezinformacij načenjajo informacijsko zasebnost posameznikov, vse skupaj pa vpliva na načelo demokratičnosti. Namen magistrskega dela je predstaviti spremembe, ki so nastale v povezavi z informacijsko zasebnostjo po škandalu Cambridge Analytica iz leta 2018. Istega leta je začela veljati Splošna uredba o varstvu podatkov, znana pod kratico GDPR, ki je prinesla nekatere nove in preoblikovala stare pravne mehanizme za varstvo osebnih podatkov. Pravna sredstva, ki so jih imeli oškodovanci na voljo v času razglasitve škandala, so bila bolj omejena in kršitve mileje sankcionirane, kot so sedaj. Visoke denarne kazni, ki jih določa GDPR, zagotavljajo odvračalni učinek. Poleg tega je sedaj več ljudi seznanjenih s svojimi pravicami in pravnim varstvom, ki jim je na voljo v primeru kršitev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: informacijska zasebnost, Cambridge Analytica, Facebook, dezinformacije, načelo demokratičnosti
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1083; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (993,10 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh