1. Vzroki za nastanek sodnih zaostankov v Sloveniji in njihova odpravaMetka Babič, 2014 Opis: Slovensko sodstvo je po ustavni ureditvi neodvisna veja oblasti, ki ji je zaupano nepristransko in neodvisno sojenje brez nepotrebnega odlašanja s ciljem ohranitve vladavine prava in pravne države ter varstva pravic in svoboščin, ki jih zagotavljata Ustava in zakonodaja Republike Slovenije. Problematika slovenskega sodstva pa se po več kot dvajsetih letih še vedno kaže v pomanjkanju zagotavljanja poštenega in učinkovitega sojenja, slabi krepitvi pozitivnih odnosov med laično in strokovno javnostjo kakor tudi z drugima vejama oblasti, kar sodstvu spodjeda avtoriteto in spoštovanje. Težnja po izoblikovanju takšnega sistema pravosodja, ki bo sposoben reševati še tako zapletene naloge, ni iluzija, temveč realnost, s katero se moramo spopasti, da bomo vsaj v prihodnosti presegli negativne standarde iz pretekle zgodovine.
Proces reševanja sodnih zaostankov je v Sloveniji potekal v različnih fazah, oblikovanih po projektih, ukrepih, strategijah, vendar pa ni prišlo do pozitivnih rezultatov, ki bi odražali učinkovitost, še bolj pa spoštovanje sodišč. Sodišča potrebujejo za to, da bi sodna veja oblasti spet pridobila zaupanje javnosti in predvsem zagotavljala kakovost sodnih storitev, sodnike z najvišjimi etičnimi standardi, s širokim pravnim znanjem ter kompleksnimi in izjemnimi veščinami vodenja, odločanja in upravljanja, sočasno s stalnim izboljševanjem osebne in strokovne usposobljenosti vseh oseb, ki izvajajo naloge in funkcije sodne veje. Prav zaradi slednjega smo se odločili proučiti vzroke za nastanek sodnih zaostankov, ki so pripeljali do situacije, v kateri se pravosodje nahaja še danes, in v zvezi s tem odkriti krivce za njihov nastanek.
Prvi del magistrskega dela poleg metodologije in predstavitve raziskovalnega vprašanja predstavlja tudi razvoj in organiziranost sodstva na slovenskem ter notranjo organizacijo sodišč z namenom predstavitve pomembnosti uvajanja menedžmenta v sodstvo. Sledi poglavje, v katerem predstavimo organe, ki so zaradi svoje vloge ter narave svojega dela vpeti v slovenski sodni sistem, ter opredelimo temeljne pojme, ki se neposredno nanašajo na kršitev človekovih pravic in zaradi katerih sploh lahko govorimo o sodnih zaostankih. V poglavju o pravnih podlagah slovenskega sodnega sistema predstavimo vse predpise in dokumente, ki so pomembni za delovanje sodnega sistema.
Osrednji del magistrskega dela je namenjen procesu reševanja sodnih zaostankov od osamosvojitve Slovenija do danes. V tem delu se posebej ukvarjamo z različnimi programi Vlade in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, z vsemi projekti, ki so bili sprejeti z namenom odprave sodnih zaostankov, in s strategijo Pravosodje 2020, ki naj bi zagotovila dokončen uspeh glede učinkovitosti sodišč.
V zaključnem delu se posvetimo raziskovalnemu vprašanju in odgovoru nanj ter predstavimo uporaben model reševanja problematike na pravnem, organizacijskem in izobraževalnem področju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sodni zaostanki, sodišče, osebna integriteta
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3368; Prenosov: 167
 Celotno besedilo (1,04 MB) |
2. |
3. |
4. Etična odgovornost sodnikov v pravosodjuJaša Žiberna, 2014 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sodniki, etika, kodeks, morala, pravičnost, integriteta, vrednote, sodniško presojanje, sodniška učinkovitost, avtoriteta sodišča
Objavljeno: 12.12.2017; Ogledov: 2840; Prenosov: 150
Celotno besedilo (651,97 KB) |
5. Človekovo dostojanstvo kot temelj demokratičnega sistemaPetra Kleindienst, 2014 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekovo dostojanstvo, demokratični sistem, ustavna demokracija, neposredna demokracija, referendum, človekove pravice, etično soglasje, integriteta, država, skupnost, družba, temeljne vrednote, človek, posameznik, skupno dobro, vladavina prava
Objavljeno: 14.12.2017; Ogledov: 3527; Prenosov: 305
Celotno besedilo (949,93 KB) |
6. |
7. Mednarodno pravni vidiki ˝odcepitve˝ KrimaAljaž Ferjančič, 2016 Opis: Pisanje obravnava mednarodno pravne vidike odcepitve Krima. Poudarek je na pregledu zgodovinskega dogajanja na območju Krima ter vpletenih državnih tvorb in ljudstev tako iz Evrope kot tudi iz Centralne Azije in z območja Kavkaza. Povzeto je dogajanje od obdobij pred antiko pa vse do leta 2014, ko je bil Krim priključen k Ruski federaciji. Avtor se je tako osredotočil na ključne, aktualne probleme, ki so nastali z razvojem dogodkov v Ukrajini v povezavi z zgodovinskimi dogodki. Ob tem skuša avtor z raziskovanjem zgodovinskih pisanj ter vsakodnevnih poročanj ustvariti sliko dogajanja iz zgodovine v povezavi z današnjimi dogodki, vse skupaj pa utemeljiti v povezavi z razvojem domačega in mednarodnega prava na obravnavanem področju ter ustvarjanjem mnenja na podlagi pravne znanosti. Osredotoča se na pravico do samoodločbe in načela teritorialne integritete ter na njuno kolizijo. Ravno s pomočjo sklicevanja in preučevanja pravnih pisanj skuša pojasniti današnji razvoj dogodkov ter njihovo prihodnost, čemur nameni veliko pozornosti ob opisovanju in primerjavi različnih argumentov. Ob tem izpostavi več primerov samoodločbe iz mednarodne skupnosti, osredotoči pa se na primerjavo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: referendum, pravica do odcepitve, pravica do samoodločbe, teritorialna integriteta, Ukrajinska kriza, Ukrajina, Rusija, Krim, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 2617; Prenosov: 286
Celotno besedilo (1,55 MB) |
8. |
9. |
10. |
