21. Solidarnost kot temelj in sredstvo evropskega integracijskega procesaIgor Senčar, 2020 Opis: Preučevanje solidarnosti v Evropski uniji (EU) temelji na predpostavki, da je solidarnost temelj in sredstvo evropskega integracijskega procesa ter da je bila na njegovem začetku njegov nosilni koncept. Grška, ukrajinska in migracijska kriza predstavljajo preizkus, ali je še vedno tako. Preučevanje začetka evropskega povezovanja, njegovih kulturnozgodovinskih in idejnopolitičnih osnov omogoči ugotoviti značilnosti izhodiščnega koncepta solidarnosti. Na podlagi preučevanja antropoloških osnov za njeno normativnost je opredeljen teoretski koncept solidarnosti. Analizirana je artikulacija solidarnosti v temeljnih pogodbah o EU. Kot študije primera pa so obravnavane tri krizne situacije. Raziskava potrdi izhodiščno predpostavko, za katero opredeli tudi potrebne in zadostne pogoje. Pokaže negativne učinke nelojalnega delovanja na krizno situacijo in za solidarnostno ukrepanje. Spoznanje sistemske razsežnosti krize je motiviralo k usklajenejšemu ukrepanju, pri katerem je bilo mogoče najmočneje izkušati instrumentalno solidarnost. V primerjavi s konceptom solidarnosti na začetku evropskega povezovanja, ki je bil usmerjen v oblikovanje prihodnosti v zavesti skupne usode, izkazujejo protikrizni odzivi osredotočenost na transakcijske in redistribucijske plati odnosov ter poudarjanje odgovornosti. Zaznavna je transformacija koncepta solidarnosti v pogojevano solidarnost. Zlasti v primeru grške krize ni mogoče potrditi, da je solidarnost še vedno nosilni koncept integracijskega procesa, ki bi nudil trdno oporo za njegovo nadaljevanje. Za učinkovito soočanje z velikimi izzivi je potrebno lojalno sodelovanje, ki presega transakcijske odnose. Nujna pri tem je normativna, ne zgolj instrumentalna solidarnost. Izvirnost raziskave je boljša teoretična artikulacija pojma solidarnosti v kontekstu EU. Uporabna je kot študijsko gradivo in predstavlja praktični odgovor na izzive EU na ekonomskem, varnostnem in političnem področju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: skupno dobro, soodvisnost, skupni interes, odgovornost, Evropska unija
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 1453; Prenosov: 137
 Celotno besedilo (16,76 MB) |
22. Žvižgači v razmerju do javnega interesaManca Vules Hrvatin, 2020 Opis: Živimo v dobi, v kateri so informacije orožje. Žvižgači so posamezniki, ki informacije, pridobljene ob delu, razkrijejo širši družbi oziroma javnosti, ker se jim to zdi moralno pravilno oz. ker je razkritje le-teh v javnem interesu. Zaradi svojih dejanj so nato po večini podvrženi preganjanju, socialni marginalizaciji, eksemplifikativnemu "maltretiranju", disciplinskim ali celo sodnim postopkom. Mediji imajo pomembno vlogo pri naznanjanju kršitev, saj se žvižgači v večini primerov obrnejo na njih za pomoč pri obveščanju javnosti o spornih ravnanjih. Družbena ureditev zahodne družbe temelji na demokratičnih in pravnih načelih, med katerimi ima javni interes pomembno vlogo, saj ta na načelni ravni ščiti posameznike pred nezakonitimi posegi države v njihove temeljne človekove pravice ter obratno, ščiti javnost pred nezakonitimi posegi posameznikov ali manjših skupin (politike) v pravice širše družbe. Žvižgači se v družbi pojavijo kot refleks na nespoštovanje in neupoštevanje temeljnih demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic. S svojim delom se trudijo, da bi osvetlili nezakonita in sporna ravnanja, ki so v nasprotju z načeli demokratične družbe. Žvižgač je branitelj javnega interesa, eden izmed "javnih psov čuvajev", ki se trudi in uresničuje temeljno človekovo pravico do informiranosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: žvižgači, javni interes, zaščita žvižgačev, informacije, korupcija
Objavljeno: 16.02.2021; Ogledov: 1320; Prenosov: 186
Celotno besedilo (592,18 KB) |
23. Vpliv medkulturnih razlik na reševanje prostorske romske problematike na primeru romskega naselja BorihaAnton Ogulin, 2013 Opis: Raziskava se ukvarja z vplivom medkulturnih razlik na reševanje prostorske romske problematike na primeru romskega naselja Boriha v občini Metlika. Prvi del naloge predstavlja teoretični okvir raziskave, v katerem smo obravnavali medkulturno komunikacijo, ki je pomembna pri zmanjševanju medkulturnih razlik. Predstavili smo zgodovino Romov v družbi, opisali romsko in slovensko kulturo, stereotipe in predsodke glede Romov, romsko prostorsko problematiko v Evropi in Sloveniji, opredelili smo romsko naselje, opisali območja naselitve Romov in predstavili integracijo Romov v Sloveniji. V zaključnem delu teoretičnega dela naloge smo predstavili romsko naselje Boriha. Temu sledi empirična analiza zbranega gradiva, ki temelji predvsem na omenjenih medkulturnih razlikah in reševanju prostorske problematike romskega naselja Boriha. Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na reševanje prostorske romske problematike v naselju Boriha, so medkulturne razlike med etnično skupino Romov in Neromov, medkulturna komunikacija ter pojav stereotipov in predsodkov. Medkulturne razlike imajo na reševanje romske prostorske problematike v naselju Boriha velik vpliv. Medkulturna komunikacija se je pokazala kot bistven dejavnik pri reševanju prostorske problematike naselja Boriha. Stereotipi in predsodki, ki smo jih v raziskavi zasledili, so pomanjkanje prilagodljivosti, neupoštevanje predpisov, pomanjkanje higiene, nagnjenost h kriminalnim dejanjem, nepoštenost, nedelavnost in nespoštovanje tuje lastnine. Romi imajo interes za ureditev prostorske problematike, vendar ga ne kažejo dovolj jasno. Pri reševanju prostorsko bivanjske problematike romskega naselja Boriha je potrebno sodelovanje romske in neromske skupnosti, občine, države in drugih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: romi, romsko naselje Boriha, prostorska romska problematika, interes, medkulturne razlike, medkulturna komunikacija, stereotipi
Objavljeno: 07.06.2021; Ogledov: 1134; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,82 MB) |
24. Prosti preudarek v upravnem postopkuMaruša Fortun, 2020 Opis: Prosti preudarek pomeni, da lahko uradna oseba na podlagi zakonskega pooblastila, pri istem dejanskem stanju, sprejme dve ali več odločitev, ki so si med seboj po vsebini različne, a so vse pravno pravilne. Razlika je le v ugodnem ali neugodnem izidu za stranko. Pojem prosti preudarek ima v slovenskem jeziku več sinonimov, kot so ''diskrecija'', ''diskrecijska pravica'', ''diskrecijsko pooblastilo''. Najpogosteje se odloča po prostem preudarku v konkretnih upravnih zadevah, torej v okviru upravnega postopka, katerega rezultat je posamičen upravni akt, s katerim se odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Uradna oseba pri odločanju na podlagi diskrecijske pravice izmed več pravno dopustnih odločitev izbere tisto, ki je glede na okoliščine konkretnega primera in javno korist najbolj ustrezna, primerna oziroma smotrna. Odločba, izdana na podlagi diskrecijske pravice, mora biti izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Takšna odločba mora vsebovati navedbo predpisa, ki uradno osebo pooblašča za odločanje na podlagi diskrecijske pravice ter mora biti obrazložena predvsem v tistem delu, kjer je bila diskrecija uporabljena. Odločanje po prostem preudarku je pravno vezano. Pri njem je potrebno upoštevati tako načelo zakonitosti, ki preprečuje samovoljno odločanje, kot tudi načelo enakega varstva pravic in načelo sorazmernosti, ki uradno osebo zavezuje, da v podobnih primerih sprejema podobne odločitve, v različnih primerih pa sprejema tako različne odločitve, kot je to proporcionalno z razlikami, ki obstajajo v dejanskem stanju posameznih primerov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prosti preudarek, diskrecijska pravica, zakonsko pooblastilo, pravna vezanost, obrazložitev odločbe, javni interes, upravni postopek, orožje
Objavljeno: 29.06.2021; Ogledov: 2773; Prenosov: 0 |
25. Družbeno odgovorno komuniciranje Nuklearne elektrarne Krško z zunanjimi deležnikiMilan Simončič, 2014 Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Vse več organizacij se danes zaveda pomena družbeno odgovornega odnosa do okolja in javnosti, vedno več ljudi širše družbe se zanima za kakovostno komunikacijo z organizacijami, ki so del lokalnih skupnosti. V magistrski nalogi nas zanima odgovor na raziskovalno vprašanje, ki se glasi: %Kako naj komunicira Nuklearna elektrarna Krško, da bodo zadovoljeni kriteriji dru žbene odgovornosti do zunanjih deležnikov?%. Namen: Namen in cilji raziskovanja so ugotoviti pričakova nja in stopnjo zadovoljstva pomembnih zunanjih deležnikov z družbeno odgovorno komunikacijo z Nuklearno elektrarno Krško, definirati primeren način komunikacije in po iskati morebitne priložnosti za izboljšave. V raziskavo smo vključili zunanje deležnike: lokaln o skupnost Občine Krško, politično javnost Posavja, novinarje ter društva % nevladne o rganizacije, ki v Sloveniji delujejo v javnem interesu na področju okolja ali ohranjanja n arave. Metoda: V raziskavi je sodelovalo 254 udeležencev, od tega večina (160) predstavnikov lokalne skupnosti Občine Krško. Za testiranje posta vljenih hipotez smo uporabili anketo, ki smo jo sestavili z namenom raziskave in s katero sm o preverjali pričakovanja glede komunikacije, zadovoljstvo in komunikacijske poti. Anketo smo poslali preko elektronske pošte z vabilom in povezavo na anketni vprašalnik. Podatke smo nato obdelali s pomočjo različnih statističnih metod. Uporabili smo metode deskriptivne statistike in neparametrične statistične teste. Rezultati: Pokazali so, kakšna so pričakovanja in kakšna je s topnja zadovoljstva štirih skupin zunanjih deležnikov z družbeno odgovorno komunikaci jo organizacije. Na osnovi tega smo definirali primeren komunikacijski model in predlag ali področja za izboljšave. Organizacija: Ugotovljena pričakovanja in stopnja zadovoljstva zunanjih deležnikov s komunikacijo so pomembna informacija, ki jo bo organizacija uporabila pri svoji dolgoročni strategiji s ciljem upoštevanja interesov širše dru žbe. Družba: Pridobila je odgovor glede pričakovanj in zadovolj stva zunanjih deležnikov s komunikacijo z Nuklearno elektrarno Krško. Originalnost: To je prva tovrstna raziskava za Nuklearno elektra rno Krško, tudi za druge jedrske elektrarne nismo našli podobnih raziskav. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejili smo se zgolj na en element družbene odgovornosti, ki ga organizacija izvaja, tj. družbe no odgovorno komuniciranje z zunanjimi deležniki. V raziskavi so sodelovali štirje zunanji deležniki. Omejitev je tudi to, da je bilo največ udeležencev predstavnikov lokalne skupnosti oz. da skupine v vzorcu niso bile številčno izenačene. Nadaljnje raziskave gredo lahko v smeri proučevanja še drugih elementov družbene odgovornosti, ki jih Nuklearna elektrarna Krško udejanja v praksi ali pa se raziskavo razširi tudi na druge zunanje in notranje deležnike, npr. dobavitelje, mednarodne organizacije, s katerimi elektrarna intenzivno komunicira, zaposlene.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družbena odgovornost, zaupanje, lokalna skupnost, politična javnost, novinarji, javni interes, okolje, ohranjanje narave, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 1151; Prenosov: 77
Celotno besedilo (8,90 MB) |
26. Vloga javne radiotelevizije v sodobni demokratični družbiVeronika Kvaternik, 2021 Opis: Javna radiotelevizija je množični medij v službi celotne javnosti, njeno delovanje pa je tesno povezano z ustavno demokracijo in uresničevanjem človekovih pravic, v ospredju katerih je pravica do svobode izražanja. Vloga sodobne javne radiotelevizije ni zgolj v tem, da informira, izobražuje, skrbi za jezik in kulturo ter zabava, temveč ima še posebno poslanstvo, ki je v tem, da spodbuja demokratične vrednote, vladavino prava in socialno kohezijo. Takšno vlogo ji pripisuje Svet Evrope, povezava med javno radiotelevizijo in demokratičnimi, socialnimi in kulturnimi potrebami družbe ter zahtevami medijskega pluralizma pa izhaja tudi iz pravnega reda Evropske unije. Javni mediji so značilnost evropskega dualnega medijskega sistema, v katerem poleg komercialnih medijev delujejo še javni, ki so večinoma financirani iz javnih sredstev. Stabilno in zadostno financiranje za javno radiotelevizijo pomeni, da lahko deluje neodvisno od političnih in gospodarskih vplivov, pri čemer večina vsebin, ki jih ponuja, ni komercialno naravnana. Zaradi kulturnih in političnih razlik med državami EU je na tem področju težko vzpostaviti enotno politiko, zavezujoče določbe prava EU se nanašajo le na področje financiranja. Obstajajo pa določene skupne vrednote, ki jih je v obliki načel v svojih dokumentih sprejel Svet Evrope. Te služijo kot pomoč sooblikovalcem medijske politike in kot argumenti v odločitvah najvišjih sodišč, kadar odločajo o kršitvah svobode izražanja zaradi posegov v novinarsko in uredniško svobodo, in v primerih, ko je ogrožena finančna ali institucionalna neodvisnost javnega medija. Programi javne radiotelevizije morajo zagotavljati različne in kvalitetne vsebine, ki morajo odražati družbeno raznolikost, tako kulturno kot politično, javnost pa ima pravico, da takšne vsebine zahteva. Varuh pravic gledalcev in poslušalcev je institut, ki bi lahko prispeval k učinkovitejšemu sodelovanju z javnostjo
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javna radiotelevizija, svoboda izražanja, javnost, javni interes, medijski pluralizem, varuh pravic gledalcev in poslušalcev
Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 882; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,01 MB) |
27. |
28. Primerjava Evropske unije in Združenih držav Amerike v mednarodnih odnosihMarko Simjanoski, 2022 Opis: Magistrsko delo obravnava položaj Evropske unije in Združenih držav Amerike v mednarodnih odnosih. V mednarodnem okolju se subjekti nenehno srečujejo z interesi drugih subjektov, s katerimi so pogosto v koliziji. Neskladje interesov velikokrat privede do porušenih odnosov ter ravnotežji moči. Te odnose ponovno vzpostavljajo s prilagajanjem novonastalim razmeram z sklepanjem koalicij med državami, ki imajo skupen interes za dosego svojih zunanjepolitičnih ciljev ali z uporabo sredstev, ki so jim na voljo. Za potrebe raziskave pravne ureditve obeh subjektov, faktorjev moči, nacionalnega interesa ter učinkovitosti zunanjih politik so bile uporabljene metode družboslovnega raziskovanja: zgodovinsko deskriptivna metoda, opis, primerjava, normativno-dogmatična metoda, analiza, sinteza, ocena in komentar. Cilj raziskave je podrobno opredeliti učinkovitost obeh pravnih sistemov, opredeliti faktorje moči, definirati nacionalni interes obeh subjektov ter oceniti učinkovitost zunanje politike obeh subjektov. Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali je Evropska unija sposobna in voljna prevzeti vodilno vlogo v mednarodnih odnosih. Evropsko unijo zaradi narave pravne ureditve in načina sprejemanja odločitev ovira veliko dejavnikov, hkrati pa nacionalni interesi držav članic, slabijo skupni interes Evropske unije, kar posledično vpliva na homogenost skupne zunanje politike. Ker je Evropska unija energetsko odvisna in vojaško šibka, se to odraža v širini nacionalnega interesa ter učinkovitosti zunanje politike.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodni odnosi, pravna ureditev, nacionalni interes, zunanja politika, faktorji moči, Evropska unija, Združene države Amerike
Objavljeno: 15.12.2022; Ogledov: 668; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,50 MB) |
29. Svoboda gospodarske pobude v Evropski unijiMatejka Javornik, 2023 Opis: Ko govorimo o temeljnih pravicah v Evropski uniji, nam najprej na misel pridejo človekove. In prav je tako. Človek je bil in mora še naprej biti glavni upravičenec temeljnih pravic. Najpomembnejše od njih, kot je recimo pravica do življenja se lahko nanašajo izključno na človeško bitje, fizično osebo. Vendar pa obstaja neizpodbitno dejstvo, da tudi podjetja, pravne osebe uživajo določene temeljne pravice, tako v nacionalnih pravnih sistemih kot v primarnem pravu EU. Poleg pravice do lastnine, zasebnosti in svobode govora ter različnih procesnih pravic, kot je pošteno sojenje je najbolj očitna svoboda gospodarske pobude. Zapisana je v 16. členu Listine o temeljnih pravicah v EU. Ta raziskava ugotavlja kakšne pravice in jamstva daje ta določba gospodarskim subjektom na notranjem trgu, ki ostaja osrednji element EU. Veljavno pravo ter nenehni in bogat tok sodb luksemburškega sodišča nam daje vedno jasnejšo sliko tudi o družbeni vlogi te določbe v visoko konkurenčnem, socialno tržnem gospodarstvu, katerega cilj je polna zaposlenost in družbeni napredek. Ta koncept predvideva ravnovesje med socialnimi in ekonomskimi pravicami. Kljub temu pa se ne sme pozabiti, da EU brez notranjega trga ne bi mogla preživeti. Magistrsko delo tako preučuje pomembnejšo sodno prakso, ki se nanaša na svobodo gospodarske pobude in v ospredje postavlja premisleke generalnih pravobranilcev in sodnikov, ko odločajo o teh zadevah. Analiza sodne prakse je pokazala, da svoboda gospodarske pobude ni absolutna pravica. Javnim organom so podeljena široka diskrecijska pooblastila, da v javnem interesu lahko tudi močno omejijo gospodarsko pobudo. Vendar v skladu z načelom sorazmernosti Sodišče Evropske Unije v vseh fazah postopka tehtanja in iskanja pravičnega ravnotežja ugotavlja ali so ti ukrepi nujni in če so, povzročene neugodnosti ne smejo presegati zastavljenih ciljev. To delo se v iskanju gotovosti v pravu in ob spoznanju, da gre med ekonomsko svobodo in pravnim odločanjem za močno povezavo, ne izogne niti analizi ekonomskih doktrin, niti analizi vedno bolj pogostih pozivov k temeljiti prenovi kapitalizma. Razlogi, da delo vključuje tako pravni kot ekonomski vidik, izhajajo iz dejstva, da je svoboda gospodarske pobude interdisciplinarni pojem. Moralna filozofija in tudi moralna teologija, mora ekonomsko podučeno dokazovati, v nasprotnem primeru se v svojih sodbah o gospodarskih vprašanjih lahko izrodi v goli moralizem.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: svoboda gospodarske pobude, družbena vloga, javni interes, načelo sorazmernosti, notranji trg, kapitalizem, blaginja
Objavljeno: 25.05.2023; Ogledov: 549; Prenosov: 45
Celotno besedilo (842,79 KB) |
30. Razvoj instituta pravnega interesa v ustavnosodnem postopkuJan Dujić, 2023 Opis: V diplomskem delu je predstavljen institut pravnega interesa v ustavo-sodnem postopku oziroma dosedanji razvoj tega pravnega instituta v Sloveniji, delno pa je podan tudi primerjalni vidik obravnavanega vprašanja v nekaterih državah, ki so primerljive s Slovenijo. V slovenskem pravnem sistemu je ta institut pomemben predvsem zato, ker že Ustava Republike Slovenije določa, da se postopek ustavnosodne presoje predpisov lahko začne na podlagi zahteve oziroma na podlagi pobude (162. člen). Ključni problem, ki sem ga v tej zvezi raziskoval je, kako je Ustavno sodišče Republike Slovenije v preteklosti in kako danes obravnava procesne predpostavke za sprožitev postopka ustavno-sodne presoje glede na izjemno obremenjenost tega sodišča. Pri tem je ključnega pomena dejstvo, da se pri tem vprašanju srečujeta dve pomembni pravni dobrini: na eni strani pravica različnih strank (tudi fizičnih oseb) do ustavno-sodnega varstva pravic, na drugi strani pa omejena možnost Ustavnega sodišča, da obravnava prav vse zahteve in pobude v postopku ustavno-sodne presoje. Preobremenjenost ustavnih sodnikov bi namreč lahko povzročila prav nasproten učinek – in bi zaradi včasih bagatelnih zadev lahko ostala nerešena nekatera pomembna pravna vprašanja (ali pa bi se vsaj bistveno zamujalo z reševanjem pomembnih pravnih vprašanj).
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Ustavno sodišče, ustavna pravica, ustavnost in zakonitost, pravni interes, ustavno-sodni postopek, zahteva za sprožitev postopka, pobuda za sprožitev postopka, abstraktna in konkretna kontrola ustavnosti, procesna predpostavka, procesna legitimacija
Objavljeno: 18.01.2024; Ogledov: 195; Prenosov: 20
Celotno besedilo (744,37 KB) |
