1. ORGANIZACIJSKA KLIMA IN IZGORELOST ZAPOSLENIH V ZAVAROVALNIŠTVULea Petrič, 2017 Opis: Organizacijska klima močno vpliva na motivacijo in vedenje zaposlenih. Lahko bi rekli, da je trajna in nastaja preko interakcije med zaposlenimi oz. člani organizacije. Sama organizacijska klima se oblikuje na podlagi dejanskih dogodkov in povratno vpliva na interpretacijo dogodkov ter vedenje zaposlenih. Vedno se nanaša na odnose med zaposlenimi od vodstva navzdol ter tudi na odnos organizacije do zunanjega okolja. Izgorelost je pojem, s katerim označujemo fizično in psihično bolezensko stanje posameznika kot posledico nesposobnosti reagiranja na vplive in zahteve okolja. Zavarovalnica je institucija, ki pokrije nastalo finančno škodo v gospodarstvu in pri ljudeh zaradi rušilnega delovanja naravnih sil ali nesreč.
V diplomski nalogi sem raziskovala vpliv organizacijske klime na izgorelost v zavarovalnicah v Sloveniji. Za to sem uporabila anketni vprašalnik, na podlagi katerega sem preverjala postavljene hipoteze. Ugotovila sem, da organizacijska klima pripomore k izgorelosti in da imajo zavarovalnice svoje vzvode za preprečitev tega pojava.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: organizacijska klima, odnosi med zaposlenimi, stres, izgorelost, zavarovalništvo
Objavljeno: 10.08.2017; Ogledov: 2326; Prenosov: 173
 Celotno besedilo (1,68 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. DELOVNO OKOLJE SLOVENSKIH FIZIOTERAPEVTOV V POVEZAVI S STRESOMPatricija Dobravc, 2020 Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti pojav stresa na delovnem mestu slovenskih fizioterapevtov, prepoznati dejavnike stresa in preučiti, kako bi stres na delovnem mestu lahko učinkovito zmanjšali. Zastavili smo si dve hipotezi, ki se nanašata na prisotnost stresa na delovnem mestu fizioterapevtov in na prisotnost stresa glede na institucije v katerih so fizioterapevti zaposleni.
Diplomska naloga vsebuje empirični del. Primarni viri so pridobljeni z anketnim vprašalnikom, sekundarni viri pa s pomočjo študije različnih literatur.
Iz diplomske naloge je razvidno, da se večina fizioterapevtov na delovnem mestu ne počuti stresno. Glavna posledica stresa je utrujenost in pomanjkanje energije, razdražljivost in glavobol. Zahtevna obravnava pacientov, potrpežljivost in sodelovanje pacientov so glavni vzroki, zaradi katerih fizioterapevti pri delu z gibalno ovirano ali duševno prizadeto osebo vidijo izziv. Ugotovili smo, da večina fizioterapevtov o službi razmišlja doma in o tem razpravlja s svojimi bližnjimi. Ko se fizioterapevt znajde pod pritiskom poskuša normalno odreagirati, najmanj anketiranih odreagira agresivno. Pogovor s sodelavcem večini pomaga pri premagovanju stresa. Ugotovili smo, da se več kot polovica fizioterapevtov v stresnih situacijah ne posveti pacientom v polni meri.
Večina fizioterapevtov se na delovnem mestu počuti dobro, kljub temu pa si velika večina želi dodatne okrepitve (zaposlitev dodatnih fizioterapevtov).
Ugotovili smo, da se doživljanje stresa glede na institucijo v kateri je zaposlen fizioterapevt ne razlikuje. Nadrejeni fizioterapevtom na delovnem mestu v večini ne nudijo predavanj o pomoči pri premagovanju stresa, kljub temu, da bi večina fizioterapevtov ta predavanja obiskovala. Višji plačilni razred bi pri 54 odstotkov fizioterapevtov izboljšal počutje in zmanjšal stres, saj bi to razumeli kot nagrajevanje. Ugotovili smo, da je 77 odstotkov fizioterapevtov nezadovoljnih z višino svoje plače.
Najpogostejši dejavniki, ki vodijo v stres so preveč zahtevno delo, premalo časa za obravnavo, preveč dela in premalo zaposlenih. Fizioterapevti, ki so na začetku svoje karierne poti stres doživljajo intenzivnejše, kakor fizioterapevti, ki so zaposleni več kot 21 let.
Naloga je uporabna predvsem za nadrejene, za namen zmanjševanja stresa pri zaposlenih, ter fizioterapevte, da bi pri delu lažje prepoznali začetke stresa.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stres, delovni stres, izgorelost, fizioterapevt
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 883; Prenosov: 124
Celotno besedilo (1,74 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. |
