1. Davčna izvršba na nepremično premoženjeMiroslav Plesničar, 2016 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: davki, davčni zavezanci, davčna politika, davčna načela, pravo, pravna pravila, davčni postopki, davčne službe, izvršbe, sodna praksa, načelo sorazmernosti, izvršilni postopki, nepremičnine, disertacije
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 4042; Prenosov: 173
 Celotno besedilo (2,61 MB) |
2. |
3. Sklep o davčni izvršbi s poudarkom na izterjavi sredstev pri banki in možnosti elektronskega vročanja izvršb bankamMonika Radovič, 2014 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: gospodarski subjekti, plačilna disciplina, davčni organ, davčne obveznosti, davčni zavezanci, davčne izvršbe, banke, transakcijski računi, sklep o izvršbi
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 2525; Prenosov: 119
Celotno besedilo (1,02 MB) |
4. Ustavnopravni vidiki nedovoljenih posegov v prostorSmiljana Pisk, 2012 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: načelo pravne države, načelo zakonitosti, nedovoljena gradnja, upravna zadeva, inšpekcijski upravni postopek, sklep o dovolitvi izvršbe, ustavnopravno varstvo, upravni spor, ustavna pritožba, pobuda za začetek postopka ustavnosodne presoje predpisa
Objavljeno: 27.07.2018; Ogledov: 2233; Prenosov: 122
Celotno besedilo (4,88 MB) |
5. |
6. Izvršilni naslovi v upravnem postopkuEva Krapež, 2020 Opis: Z izvršbo se prisilno izvrši upnikova terjatev. Izvršilni postopek se lahko začne le na podlagi primernega izvršilnega naslova. Izvršilne naslove v upravnem postopku temeljno opredeljuje Zakon o splošnem upravnem postopku,preostale izvršilne naslove pa določajo še Zakon o upravnem sporu, Zakon o izvršbi in zavarovanju ter Zakon o davčnem postopku. Diplomsko delo je pretežno nastalo na podlagi deskriptivne metode in v manjši meri na podlagi induktivno-deduktivnega pristopa ter analize in interpretacije. Namen diplomskega dela je bil zajeti izvršilne naslove, ki so uzakonjeni, ter preučiti lastnosti izvršb, ki jih pozna upravni postopek. Opredeljeni so udeleženci izvršilnega postopka in njihova vloga v njem. Delo zajema pojme izvršljivost, dokončnost in pravnomočnost. Opredeljena je konstitucija izvršilnega postopka v zvezi z naravo pravnih aktov in organi, ki izvršbo opravijo. Predstavljena je problematika izvršilnih naslovov. Diplomsko delo zajema kompleksne strukture izvršilnih naslovov v upravnem postopku, zato je delo uporabno za celosten in hiter pregled postopka ter najpomembnejših stališč sodne prakse. Na določenih predelih opozarja tudi na tista področja, ki so bila bodisi spremenjena bodisi bi bila potrebna dopolnitev ali ponovnih sprememb. Delo zajema relevantne predpise in novejšo ali pomembnejšo sodno prakso.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izvršilni naslovi, izvršbe, upravni postopki, sodna praksa
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1627; Prenosov: 114
Celotno besedilo (684,65 KB) |
7. Evropska izvršba in čezmejna zamrznitev bančnih računovKatja Habjan, 2020 Opis: Na začetku magistrskega dela sta z namenom lažjega razumevanja nadaljnje vsebine predstavljena instituta izvršbe in evropske izvršbe s pravno podlago, ki zajema to področje. Prav tako so nepogrešljiva za razumevanje tudi načela, ki so opredeljena na začetku magistrskega dela. Sledi opis postopka evropske izvršbe, ki je razdeljen na dva dela. In sicer se prvi del nanaša na začetek postopka izvršbe v državi izvora % v konkretnem primeru v Sloveniji. Predstavljen je potek postopka od vložitve predloga do izdaje sklepa o izvršbi v državi izvora. Glede na to, da je premoženje dolžnika v drugi državi članici, je podrobneje opisano pridobivanje podatkov o dolžniku in njegovem premoženju. Drugi del se nanaša na nadaljevanje postopka v državi izvršbe % tj. v kateri koli državi članici Evropske unije. Pri tem je še posebej treba poudariti odpravo eksekvature, ki je poleg evropskega plačilnega naloga in evropskega naloga za izvršbo eden glavnih razlogov, da so postopki evropske izvršbe hitrejši, enostavnejši in učinkovitejši. V nadaljevanju je s pomočjo Uredbe (EU), št. 655/2014, in literature predstavljen postopek zamrznitve bančnih računov na ravni Evropske unije. Znotraj teoretičnega dela naloge je vključeno tudi nekaj sodne prakse, s katero je bralcu prikazana dejanska uporaba posameznih institutov in s pomočjo katere so bili raziskani zastavljeni hipotezi in raziskovalno vprašanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: evropska izvršba, država članica izvora, zamrznitev bančnih računov, država članica izvršbe, terjatev
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1108; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,03 MB) |
8. Določitev preživnine za otroka in pravne posledice neplačevanja preživninske obveznostiAdriana Prodanović, 2021 Opis: Vsak otrok, ki pride na ta svet, ima pravico do dostojnega življenja. Starši so tisti, ki morajo prvi poskrbeti, da bo otrok imel dovolj sredstev za preživetje in razvoj. V našem pravnem sistemu so starši v primeru ločenega življenja za svojega otroka dolžni plačevati preživnino. Otrokova korist je glavno vodilo, ki nas spremlja od določitve preživnine do njene izvršbe v primeru neplačevanja. Sodišča so varuhi otrokove koristi, zato mora vsaka določitev preživnine biti sodno potrjena. V primeru neplačevanja preživnine je upravičenec oz. zakoniti zastopnik dolžan sam uveljavljati zahtevke na podlagi pravice do preživnine. Prvi zahtevek je izvršba preživnine, nato sledi nadomestilo do preživnine in na koncu ovadba zaradi kaznivega dejanja neplačevanja preživnine. Glede na to, da vsak od teh postopkov zahteva določen čas, je najbolje vse zahtevke začeti takoj, ko se pojavi neplačevanje preživnine. Najbolj bistven del preživnine je, poleg njene primerne višine, njeno pravočasno plačevanje. Zelo pomembno je, da upravičenec ve, da vsak mesec lahko računa na preživnino. Vsako neplačevanje pušča na odnosu med zavezancem in otrokom posledice, ki lahko dolgotrajno vplivajo na njun odnos. Vsak starš je sam odgovoren za svoj odnos, ki ga ima s svojim otrokom. Z rednim plačevanjem preživnine zavezanec pokaže, da sprejema odgovornost, ki jo ima do svojega otroka
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: preživninska obveznost in preživnina, določanje preživnine, izvršba preživnine, omejitev izvršbe, kaznivo dejanje, neplačevanja preživnine
Objavljeno: 10.01.2022; Ogledov: 897; Prenosov: 61
Celotno besedilo (728,79 KB) |
9. Neustreznost sistema določanja izvršiteljev po Zakonu o izvršbi in zavarovanju v Republiki SlovenijiUroš Nikolaj Pavkovič, 2022 Opis: Izvršba z uresničevanjem sodnih odločb ter drugih sodnih ali zunajsodnih izvršljivih naslovov zagotavlja relevantnost sodnega sistema. Primerjava različnih nacionalnih sistemov pri tem kaže velika odstopanja v postopkih sistemov izvršbe ter sistemih delovanja izvršiteljev. Ena od razlik med državami, ki lahko pomembno vpliva na funkcionalnost sistema izvršbe, je način dodeljevanja primerov posameznim
izvršiteljem. Namen doktorske disertacije je s primerjalno analizo različnih nacionalnih sistemov izvršiteljev ter raziskavo slovenskega pristopa dodeljevanja primerov v praksi presoditi primernost obstoječega postopka ter oblikovati predloge za izboljšave.Rezultati kažejo, da obstajajo v načinu napotitve primerov na izvršitelje razlike na osnovi statusa izvršitelja kot javnega ali zasebnega uslužbenca. Kjer so za sprejemanje in izvrševanje sodnih odločb odgovorni ločeni organi, se zadeva izvršitelju
običajno predloži z dejanjem volje, pozitivnega dejanja tožeče stranke ali sodišča. Napotitev pri tem večinoma ni povsem samodejna, pri izbiranju izvršitelja v posameznem primeru pa sodelujejo različni deležniki. V nekaterih državah se tožba s strani sodišča ali sodnika neposredno predloži sodnemu izvršitelju, ki je javni uslužbenec, v drugih državah pa tožeča stranka za izvršitev sodbe ne more
neposredno stopiti v stik s sodnim izvršiteljem in sodišče primer neposredno prenese na pristojnega izvršitelja na lastno pobudo. Različni načini napotitve nadalje vplivajo na proces izvršilnega postopka, npr. ali se tožeča stranka lahko odloči, da izvršbe ne bo nadaljevala ali pa ta možnost ne obstaja. Sodišče v primeru javnih izvršiteljev nemalokrat tudi izbira izvršitelje oziroma samo dodeljuje primere glede na različne kriterije, ki so pogosto vezani na krajevno pristojnost. Način dodeljevanja izvršiteljev vpliva na distribucijo primerov. Sodišče v slovenskem postopku določi tistega izvršitelja, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo. V slovenskem sistemu bi bilo smiselno preoblikovati 7., 40. in 41. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju ter zagotoviti vnovično teritorialno razdelitev, s katero bi dosegli enakomernejše dodeljevanje zadev med slovenske izvršitelje. Določanje izvršitelja s strani upnika in monopolizacija dejavnosti izvršitelje postavljata v šibek položaj, ki ogroža njihovo integriteto ter s tem integriteto izvršbe kot instituta varstva dolžniških in upniških razmerij v družbi. Zmanjšana odvisnost izvršiteljev od upnikov bi omejila tveganje za nezakonite prakse, ko izvršitelji v postopkih zaradi odvisnosti od upnikov sledijo njihovim pogojem.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izbiranje izvršitelja, določanje izvršitelja, dodeljevanje primerov izvršbe, sistem izvršbe, Zakon o izvršbi in zavarovanju
Objavljeno: 30.01.2023; Ogledov: 501; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,70 MB) |
10. Varstvo človekovega dostojanstva v civilnem izvršilnem postopku z ozirom na ustavno načelo socialne državeJanč Ljubimski, 2022 Opis: Disertacija proučuje ustavne elemente dostojanstvene izvršbe, predvsem z vidika ustavnega načela socialne države in z njim povezanih ustavnih načel ter človekovih pravic in svoboščin, pri čemer je glavna usmeritev varstvo šibkejšega. Raziskovanje celovito zajema ustavna procesna in materialna jamstva dostojanstvene izvršbe, ki jih proučujemo v povezavi z aktualno zakonsko ureditvijo. Disertacija se opira na doktrino pozitivnih obveznosti države in raziskuje možnosti aktivnejše vloge izvršilnega sodnika pri varstvu in uresničevanju človekovega dostojanstva v izvršbi. Ustavna jamstva dostojanstvene izvršbe obsegajo pravico šibkejšega do poštenega postopka, prilagoditev tradicionalnega upnikovega privilegiranega položaja (prilagojeno pravično ravnotežje), ustrezno omejen obseg izvršbe (sorazmernost uporabljenih prisilnih izvršilnih sredstev), dostojanstven način opravljanja (neposrednih dejanj) izvršbe in pozitivne obveznosti izvršilnega sodišča, da z ustreznim aktivnim postopanjem po uradni dolžnosti zavaruje interese šibkejšega. Zanimanje disertacije je razširjeno na pomen poustavljanja (konstitucionalizacije) civilnega izvršilnega prava.
S poustavljanjem tradicionalnemu pospeševanju v izvršilnem postopku dodamo pravo mero zaviranja in preprečimo pretirani formalizem pri sojenju, zlasti pa tradicionalno poudarjenemu privilegiranemu položaju upnika dodamo pravo mero naklonjenosti in občutek za varstvo dolžnika in posebej
šibkejšega. Pod vplivom odločitve ESČP v zadevi Vaskrsić proti Sloveniji in aktualnih odločitev USRS ter prava EU so socialni vidiki spoštovanja človekovega dostojanstva v slovenskem civilnem izvršilnem postopku vendarle bolje zaživeli.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekovo dostojanstvo, ustavno načelo socialne države, civilni izvršilni postopek, varstvo šibkejšega, ustavna jamstva dostojanstvene izvršbe, pozitivne obveznosti države, poustavljanje
Objavljeno: 30.01.2023; Ogledov: 1408; Prenosov: 166
Celotno besedilo (5,49 MB) |
