1. Prednosti in slabosti, ki so se pojavile po prenosu infrastrukture iz računovodskih evidenc javnega podjetja Komunala Kranj d.o.o. : diplomsko deloSimona Zupanc, 2014, diplomsko delo Ključne besede: gospodarska javna infrastruktura, gospodarska javna služba, omrežnina, subvencija, najemnina, javno podjetje, cena, vrednotenje, diplomsko delo
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 961; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (1,01 MB) |
2. Ekonomska analiza izbire napetosti električne vleke za slovensko javno železniško infrastrukturoMiha Aleš, 2025, magistrsko delo Opis: Že leta 1846 je dr. France Prešeren izražal optimizem ob gradnji železniške proge med Dunajem in Trstom, ki je pomembno prispevala k našemu gospodarskemu razvoju. Elektrifikacijo slovenskih železnic smo postopoma izvajali od leta 1955 z enosmerno napetostjo 3 kV.
Danes smo zaradi zelenega prehoda priča intenzivnejšim vlaganjem v železniško infrastrukturo in izboljšanju interoperabilnosti z evropskim omrežjem. V magistrskem delu proučujemo ekonomsko upravičenost prehoda na drug napajalni sistem (15 ali 25 kV), ki bi povečal energetsko učinkovitost, konkurenčnost in povezljivost Slovenije z evropskimi prometnimi koridorji.
Ključne besede: ekonomska analiza, izbira napetosti, električna vleka, javna železniška infrastruktura, energetska učinkovitost, vzdrževanje, investicije, napetost, slovensko železniško omrežje, sosednje države.
Objavljeno v ReVIS: 15.10.2025; Ogledov: 1026; Prenosov: 24
Celotno besedilo (2,25 MB) |
3. Vpliv razvitosti socialne infrastrukture na vrednost nepremičnin : magistrsko deloElvis Beganović, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s tematikama množičnega vrednotenja nepremičnin in socialno infrastrukturo. Zanimalo nas je, kako prebivalci slovenskih mest ocenjujejo dostop do različnih objektov socialne infrastrukture, koliko jim takšen
dostop pomeni in v kakšni meri ta vpliva na zaznavno vrednost nepremičnin. Želeli smo preveriti tudi, na čem temeljijo modeli množičnega vrednotenja nepremičnin ter v kakšni meri se pri izračunih vrednosti upošteva razvitost socialne infrastrukture. V naši empirični raziskavi smo prišli do zanimivih ugotovitev, ki so pri marsikateri ugotovitvi pokazala odstopanja od teoretičnih dognanj slovenskih urbanistov, pa tudi od ugotovitev, ki so bile pridobljene v tujih raziskavah. Ko smo iskali razloge za tovrstna odstopanja smo izpostavili naš omejen vzorec ter prepoznali možnosti za izvedbo podobne raziskave, ki pa bi vključevala večji in bolj reprezentativen vzorec. Kljub omejitvam raziskave smo pridobili zanimiv vpogled v razmišljanje populacije Slovencev glede pomembnosti socialne infrastrukture. Menimo, da se premalo ljudi zaveda tako vpliva trenutne socialne infrastrukture, kot tudi načrtovanih izboljšav, na vrednost njihove nepremičnine. Kot smo ugotovili skozi pregled obstoječe literature imajo namreč lahko tudi bodoči načrti za novo infrastrukturo velik vpliva na vrednosti nepremičnin, saj pogosto vodijo v dvig davkov ali dajatev. Ravno tovrstni dvigi so lahko razlog, da se bo dvignila tudi vrednost nepremičnine pri množičnem vrednotenju.
Ključne besede: socialna infrastruktura, množično vrednotenje nepremičnin, vrednost nepremičnine, javna infrastruktura, modeli vrednotenja
Objavljeno v ReVIS: 20.12.2022; Ogledov: 2143; Prenosov: 103
Celotno besedilo (5,82 MB) |
4. |
5. |
6. |
