Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 20 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
Korupcija v javnem zdravstvu - z roko v roki z zasebnim sektorjem
Manca Cvirn, 2016

Opis: Korupcija je pogost problem modernih družb in zaznamuje vrh seznama negativnih pojavov tudi v Sloveniji. Obstaja mnogo različnih definicij korupcije, vsem pa je skupno protizakonito, nepošteno in neetično ravnanje oseb na pozicijah moči z namenom pridobitve osebne koristi. Do korupcije pri oddaji javnega naročanja v javnem zdravstvu prihaja tako na področju gradenj kot pri nabavi medicinske opreme in pripomočkov. Javno naročanje v zdravstvu bi moralo slediti načelom transparentnosti, nediskriminatornosti in tekmovalnosti na način izbire najboljšega ponudnika in najbolj racionalne porabe javnih sredstev, sicer konflikt interesov ob trčenju javnega sektorja s privatnim lahko privede do korupcije. Obstaja dokaj primeren zakonski in institucionalni okvir, toda njegova implementacija v prakso in uspešen pregon korupcije v zdravstvu ostajata na nizki ravni, kar gre predvsem na račun pomanjkljivih kontrolnih mehanizmov in pomanjkanja sodelovanja med vsemi organi, katerih naloga sta preprečevanje in pregon korupcije. Za zmanjševanje in odpravljanje prisotne korupcije na področju javnih naročil je potrebno uvesti programe izobraževanja o nujnosti integritete zaposlenih, ki so kakor koli povezani z javnim naročanjem v zdravstvu, kot tudi uvesti programe ozaveščanja javnosti o škodljivih posledicah korupcije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javno zdravstvo, zasebni sektor, korupcija, javna naročila, gradnje, medicinska oprema in pripomočki, javna sredstva
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2731; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

13.
Gradnja slovenskih avtocest kot primer zmanjševanja konkurence in oškodovanja državnega proračuna
Mario Abram, 2017

Opis: Magistrsko delo obravnava gradnjo slovenskih avtocest kot primer zmanjševanja konkurence in s tem oškodovanje državnega proračuna. Zgodba se je pojavila v javnosti leta 2010, ko jo je objavil časnik Finance z naslovom Zemonski sporazum. Medijsko spremljanje dogajanja v zvezi Zemonskega sporazuma slovenskih gradbincev me je napeljalo na idejo, da temo podrobneje preučim in predstavim v magistrskem delu. Skozi delo je predstavljeno področje omejevanja konkurence pri javnem naročanju, kot tudi javno naročanje skozi obdobje gradnje slovenskih avtocest. Predstavljena je tudi sedaj veljavna zakonodaja na področju omejevanja konkurence in javnega naročanja, v kateri so predstavljene bistvene spremembe v primerjavi s staro zakonodajo. Predstavljena je zakonodaja in organi, kateri se ukvarjajo na področja omejevanja konkurence in javnega naročanja v Nemčiji, Avstriji in Hrvaški. Empirična analiza pa zajema samo gradnjo slovenskih avtocest v obdobju od 1994 do 2016, ko je bila intenzivnost del največja, prav tako pa se je v tem obdobju zgodila tudi afera v zvezi dogovarjanja slovenskih gradbincev pri gradnji slovenskih avtocest. Večina del pri gradnji avtocest v Sloveniji pa se je zaključila nekje v letu 2010 z nastankom svetovne gospodarske krize. Sledili so še projekti manjših vrednosti, še največji je bil predor Markovec, ki je bil zaključen leta 2015. V sami analizi so najprej predstavljena gradbena podjetja, katera so bila vključena v omejevalna ravnanja. Predstavljen je Nacionalni program o izgradnji avtocest, na podlagi katerega je potekala gradnja avtocest. Nato pa so analizirani javni razpisi in aneksi k pogodbam, katerih podatke sem pridobil od podjetja DARS d.d.. Posebej je predstavljena analiza izbranih gradbenih podjetij izbranih na javnih razpisih. Vključena je tudi primerjava gradnje slovenskih avtocest z gradnjo v nekaterih evropskih državah. Opisan je postopek, katerega so zoper udeležence Zemonskega sporazuma vodili slovenski organi pregona. Predstavljena je analiza postopkov Urada za varstvo konkurence in Javne agencije RS za varstvo konkurence in Nemškega zveznega urada za zaščito trga, katere sta vodila v zvezi omejevanja konkurence. V zaključku pa so podani predlogi, ki bi pripomogli k preprečevanju omejevanja konkurence pri javnih razpisih in s tem posledično oškodovanja državnega proračuna.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: konkurenčnost, javna naročila, gradbena dela, avtoceste, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2125; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

14.
Public procurement activities and reforms in Kosovo since 1999; corruption risks, favouritism and political influence
Anesa Krasniqi, 2018

Opis: Kosova, një vend i njohur me epitetin "entitet i lirë", ka qenë një krahinë autonome nën Republikën Federale të Jugosllavisë për më shumë kohë se vet historia e saj. Deri në fund të viteve 90, ajo i është nënshtruar luftës së përgjakshme etnike me Serbinë, duke shkaktuar dëme masive në ekonominë e Kosovës. Që nga viti 1999, kur Serbia u tërhoq nga Kosova, kjo e fundit ka punuar shumë për të ndërtuar institucione të qëndrueshme dhe për të fituar statusin e njohjes. Për t%u zhvilluar, Kosova ka marrë ndihmë nga Agjencia e Shteteve të Bashkuara për Zhvillim Ndërkombëtar, Komisioni Evropian, Banka Botërore si dhe donatorë të tjerë. Ndihma dhe donacionet e shumë institucioneve ndërkombëtare kanë rezultuar në krijimin e sistemit të Prokurimit Publik në vitin 1999. Është e sigurt të thuhet se sistemi i Prokurimit Publik është përmirësuar në mënyrë drastike që nga themelimi i saj, veçanërisht korniza ligjore. Duhet të theksohet se që nga themelimi i saj, Prokurimi Publik ka ndryshuar ligjin e tij shtatë herë në mënyrë që të harmonizojë dispozitat e LPP-së me ato të Bashkimit Evropian. Megjithatë, nevojiten përmirësime të mëtejshme me zbatimin e tij. Problemi i korrupsionit, favoritizmit dhe ndikimit politik kurrë nuk është shuar; ajo vetëm sa është përkeqësuar gjatë viteve. Nëse nuk bëhen përmirësime në këto praktika të veçanta, ato do të shtrembërojnë tregun, do të dëmtojnë qeverisjen e mirë, do të ndikojnë në reformat e reja të prokurimit publik dhe së fundmi por jo më së paku do të pengojnë rrugëtimin e Kosovës drejtë Bashkimit Evropian.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Javna naročila
Objavljeno: 28.02.2019; Ogledov: 1634; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (751,62 KB)

15.
16.
Boj proti goljufijam in zaščita finančnih interesov Evropske Unije v Republiki Sloveniji
Tjaša Završnik, 2019

Opis: Zaščita finančnih sredstev in interesov Evropske unije je določena že v sami PDEU, ki v členu 310(6) določa, da Unija ter države članice preprečujejo goljufije in pa vsa druga nezakonita dejanja, katera škodijo finančnim interesom Unije. Najmočnejša obramba pred morebitnimi goljufijami je prav gotovo dobro zasnovan in upravljan sistem notranjega nadzora. Redna administrativna preverjanja morajo biti temeljita, kontrole na kraju samem, ki so povezane z njimi, pa morajo temeljiti na oceni tveganja in se izvajati v dovolj velikem obsegu. Uredba 1303/2013/ES nalaga državam članicam, da za namen učinkovitega upravljanja Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020 vpeljejo tudi učinkovite ter sorazmerne ukrepe za preprečevanje goljufij. Slovenija je na tem področju sicer sprejela kar nekaj ukrepov (ustanovitev AFCOS, navodila Organa upravljanja, itd.). Upoštevajoč podatke Poročila Evropske komisije Evropskemu parlamentu ter svetu, pa izhaja, da je Slovenija v letu 2017 Evropski komisiji poročala o dveh sumih kaznivega dejanja goljufije na škodo EU (v skupni vrednosti 2 553 647 EUR) ter o 41 primerih nepravilnosti, ki niso imele znakov goljufij (v skupni vrednosti 1 438 319 EUR). To kaže na dejstvo, da je bila Slovenija uspešna pri zaznavi goljufij in nepravilnosti ne pa pri preprečevanju le teh. Več pozornosti bo tako potrebno nameniti preventivi, predvsem na področju javnih naročil, ki je svoje zapletenosti in velikosti finančnih tokov, ki jih ustvarja, ter tesnega sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem, najbolj izpostavljeno potrati, goljufijam in korupciji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: skladi EU, goljufija, ukrepi proti goljufijam, javna naročila, preventiva, magistrske naloge
Objavljeno: 05.02.2020; Ogledov: 2283; Prenosov: 166
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

17.
Zeleno javno naročanje - primer lokalne samooskrbe z ekoživili
Ana Bercko, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: management znanja, zelena javna naročila, lokalna samooskrba, ekoživila
Objavljeno: 15.01.2021; Ogledov: 1219; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

18.
Prenova načrtovanja nabave hrane in priprave obrokov v dijaškem domu
Silva Kapš, 2017

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nabava, javna naročila, šolska prehrana, jedilnik, HACCP, zavržena hrana, diplomske naloge
Objavljeno: 23.08.2021; Ogledov: 750; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

19.
Oblike pravnega varstva v postopkih javnega naročanja – pomen uvedbe sodnega nadzora nad odločitvami Državne revizijske komisije
Arijana Dronjak, 2022

Opis: Osrednja tema diplomskega dela je pravno varstvo v postopkih javnega naročanja. Sprva so predstavljeni postopki javnega naročanja, temeljna načela, vloga Državne revizijske komisije (DKOM) in nato še vsi postopki pravnega varstva – predrevizijski postopek, ki ga vodi naročnik, revizijski postopek, ki poteka pred DKOM, ter sodni postopek, v okviru katerega je mogoče uveljavljati izpodbojnosti pogodbe, terjati odškodnino za nastalo škodo kot posledico kršitve zakonskih določil pri vodenju postopkov javnega naročanja ali sprožiti upravni spor zoper odločitev DKOM. Posebno pozornost diplomsko delo posveča predstavitvi zadnje novosti, ki jo je pravno varstvo doživelo v letu 2021. Gre za možnost sprožitve upravnega spora zoper odločitve DKOM, ki je specializiran organ, pristojen za odločanje o zakonitosti oddaje javnih naročil, ki ima status tribunala v smislu 267. člena Pogodbe o delovanju EU, kar pomeni, da se šteje kot sodišče države članice. Ne glede na takšno poimenovanje DKOM ne gre enačiti z rednimi sodišči, saj ima DKOM zgolj kasatorična pooblastila, kar pomeni, da v okviru svojih pristojnosti ne more vsebinsko posegati v odločitev naročnika. Zaradi tega je bila takšna ureditev večkrat postavljena pod vprašaj, če je sploh skladna z evropskim pravnim redom in ali bi bilo morda treba nad DKOM uvesti sodni nadzor. Tem razmišljanjem je pritrdil tudi zakonodajalec, ki je z novelo Zakona o pravnem varstvu javnega naročanja uvedel upravni spor kot pravno sredstvo zoper DKOM in s tem uvedel sodni nadzor nad DKOM. V diplomskem delu sta postavljeni dve hipotezi. Prva pravi, da bo upravni spor privedel k poenotenju prakse na področju javnih naročil in posledično povečal pravno varnost. Ta hipoteza je zgolj delno potrjena, predvsem zato, ker je v letu in pol od uvedbe upravnega spora na razpolago premalo podatkov, na podlagi katerih bi lahko ocenjevali vpliv upravnega spora na prakso. Druga pa pravi, da z uvedbo upravnega spora ni bilo vzpostavljeno polno sodno varstvo. Ta hipoteza je potrjena, saj je v upravnem sporu skladno z ZPVPJN dopustno vložiti zgolj ugotovitveno tožbo. Posledično ne moremo govoriti o polnem sodnem varstvu v smislu 23. člena Ustave Republike Slovenije
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravno varstvo, javna naročila, upravni spor, DKOM, sodni nadzor
Objavljeno: 11.11.2022; Ogledov: 470; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (552,27 KB)

20.
Izvedba javnih naročil na področju gradbeništva
Simon Smrke, 2022

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javna naročila, javna sredstva, razpisna dokumentacija, magistrsko delo
Objavljeno: 23.02.2023; Ogledov: 537; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh