Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Delo varuha človekovih pravic Republike Slovenije
Mirjana Kavčič, 2015

Opis: Problematika kršenja človekovih pravic nas spremlja že skozi zgodovino. Poleg pravic pa imajo ljudje tudi dolžnosti, ki jih morajo izpolnjevati, da bi bili upravičeni do pravic. Velikokrat so nam pravice kršene – predstavitev institucije, kot je Varuh človekovih pravic, je smiselno obravnavati v obliki diplomskega dela, saj nas poznavanje različnih prijemov ščiti, ko ostanemo nemočni in velikokrat brez potrebnega osnovnega znanja kako pristopiti pred državo ali sodstvo. Letno poročilo Varuha poroča o velikem številu kršitev na različnih področjih, kjer se srečuje z obupanimi ljudmi, ki trdijo, da državni organ krši njihove človekove pravice in temeljne svoboščine. Kljub varovalnim mehanizmom za zmanjšanje kršitev in ozaveščanje o pravicah in dolžnostih statistika kaže o določenem številu upravičenih pobud državljanov. Prvi sklop predstavlja teoretični del, ki sem ga razčlenila na šest poglavij. Prvo je splošni opis pravic in svoboščin človekova in državljana. Sledi poglavje, ki opisuje razvoj varuha človekovih pravic skozi zgodovino, v tretjem poglavju sledi postavitev človekove pravice v slovenski ustavni sistem. Četrto poglavje predstavlja institucijo varuha človekovih pravic Republike Slovenije. Peto poglavje je namenjeno delu varuha in področja katera pokriva. Šesto poglavje pa ponazarja kakšen je postopek izpolnjevanja obrazca za oddajo pobude Varuhu. Drugi sklop je namenjen empiričnemu delu, kjer s kvantitativno metodo že obstoječe reprezentativne ankete odgovorim na zastavljene hipoteze. Na koncu sledi razprava, kjer sem predstavila ugotovitve na podlagi javnomnenjske raziskave in podala kritično mišljenje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, ustava, javne institucije, varuh človekovih pravic, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 827; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

2.
Prihodnost učinkovitejšega javnega upravljanja v lokalnih skupnostih
Mirko Cvetko, 2022

Opis: Za uresničevanje učinkovitega upravljanja v upravah lokalnih skupnosti je osnovni pogoj zmanjševanje birokracije v sistemu upravljanja. Slednja ni odvisna le od sposobnih občinskih uprav, ampak predvsem od institucij, ki delujejo na nivoju države. Kakšno je njihovo pravno delovanje, je povsem podvrženo področni zakonodaji, ki je velikokrat prezapletena in premalo določna. Interpretacija posameznih zakonskih predpisov daje prevečkrat možnosti različnega razumevanja, ki ga uslužbenci razlagajo na različne načine. Številni postopki prav zaradi slednjega končajo na ustavnem sodišču, kjer so posamezna zakonska določila predmet pravne presoje. Slovenija je po osamosvojitvi posebno pozornost namenila ustanavljanju novih občin. Občine iz obdobja pred letom 1991 so bile velike in so posledično predstavljale močan vpliv države na njihovo delovanje. Tovrstno centralistično delovanje lokalnih skupnosti in države je predstavljalo pomembno oviro pri nastanku demokracije v novi demokratični družbi. V demokraciji je v ospredju posameznik, ki odloča in usmerja družbeni razvoj. Ustanovitev številnih novih občin je na področju lokalne samouprave prineslo nov zagon, ki je izhajal iz legitimne pravice posameznika, da želi biti slišan in upoštevan v družbi. Govorimo o decentralizaciji, ki je predpogoj za uspešno in učinkovito upravljanje v družbi. Žal do polnosti decentralizacije v slovenski družbi manjka še en pomemben korak, in sicer z ustanovitvijo pokrajin, ki jih Slovenija še vedno nima. Potreba po prenosu odločanja na nižji nivo bi morala predstavljati politično voljo, ki bi jo naj udejanjal zakonodajalec. Kvaliteta upravljanja je v zadnjih letih usmerjena k vedno večji digitalizaciji sistema. Izkušnje, ki smo jim priča v zadnjem letu in so neposredno vezane na pandemijo COVID-19, nas vodijo k prepričanju, da je digitalizacija kot edina možna pot upravljanja v času pandemije lahko način zelo uspešnega upravljanja tudi v naši prihodnosti. Razvoj tehnologij s tega področja je brezmejno in ponuja kvaliteto uspešnega upravljanja. Za uspešno uvajanje digitalizacije je potreben celovit pristop, ki bo ponujal zanesljive in prilagojene storitve. Tradicionalne oblike predpisov ne bodo delovale, zato zahtevajo spremembo paradigme pri strateškem razmišljanju in sprejemanju zakonodaje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: lokalna skupnost, občinska uprava, demokracija, javne potrebe, centralizacija, decentralizacija, birokracija, državne institucije, pokrajine, digitalizacija
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 558; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh