91. |
92. |
93. |
94. Žvižgači v razmerju do javnega interesaManca Vules Hrvatin, 2020 Opis: Živimo v dobi, v kateri so informacije orožje. Žvižgači so posamezniki, ki informacije, pridobljene ob delu, razkrijejo širši družbi oziroma javnosti, ker se jim to zdi moralno pravilno oz. ker je razkritje le-teh v javnem interesu. Zaradi svojih dejanj so nato po večini podvrženi preganjanju, socialni marginalizaciji, eksemplifikativnemu "maltretiranju", disciplinskim ali celo sodnim postopkom. Mediji imajo pomembno vlogo pri naznanjanju kršitev, saj se žvižgači v večini primerov obrnejo na njih za pomoč pri obveščanju javnosti o spornih ravnanjih. Družbena ureditev zahodne družbe temelji na demokratičnih in pravnih načelih, med katerimi ima javni interes pomembno vlogo, saj ta na načelni ravni ščiti posameznike pred nezakonitimi posegi države v njihove temeljne človekove pravice ter obratno, ščiti javnost pred nezakonitimi posegi posameznikov ali manjših skupin (politike) v pravice širše družbe. Žvižgači se v družbi pojavijo kot refleks na nespoštovanje in neupoštevanje temeljnih demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic. S svojim delom se trudijo, da bi osvetlili nezakonita in sporna ravnanja, ki so v nasprotju z načeli demokratične družbe. Žvižgač je branitelj javnega interesa, eden izmed "javnih psov čuvajev", ki se trudi in uresničuje temeljno človekovo pravico do informiranosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: žvižgači, javni interes, zaščita žvižgačev, informacije, korupcija
Objavljeno: 16.02.2021; Ogledov: 1386; Prenosov: 186
 Celotno besedilo (592,18 KB) |
95. Problematika dodeljevanja službenih stanovanj v najem uslužbencem policijeGregor Majerič, 2020 Opis: Magistrsko delo celostno obdela pravno-formalno ureditev dodeljevanja službenih stanovanj državnim uslužbencev in upravičencem v sklopu dodeljevanja stanovanj iz fonda Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Cilj dela je širše predstaviti zakonodajo in ureditev dodeljevanje neprofitnih stanovanj ter nadalje predstaviti ureditev dodeljevanja službenih stanovanj uslužbencev državnih organov in jih primerjati s pogoji, pod katerimi stanovanja najemajo uslužbenci policije. Tako je v prvem delu predstavljena stanovanjska politika Republike Slovenije v skladu z resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu do leta 2025, predvsem v kontekstu možnosti, ki jih Republika Slovenija v skladu z zastavljeno stanovanjsko politiko omogoča pri oddaji neprofitnih stanovanj. Najprej je tovrstna tematika predstavljena širše, splošno, nato pa se posveti ožji analizi oddaje neprofitnih stanovanj uslužbencem v javni upravi ter nadalje vsebinsko še posebej podrobneje problematiki najema službenih stanovanj uslužbencem policije. Nadalje so predstavljeni ukrepi, ki bi zagotovili ustreznejšo stanovanjsko politiko, ki bi uslužbencem policije omogočila kvalitetnejše in ugodnejše pogoje za bivanje. Sklepni del magistrskega dela je namenjen analizi ugotovitev, tudi na podlagi opravljene primerjave s primerljivimi drugimi državnimi uslužbenci ter primerjavi z ureditvijo tovrstne problematike v Republiki Avstriji, pri čemer so ključni in najbolj relevantni podatki pridobljeni iz študije primera in izvedbe dveh polstrukturiranih intervjujev, pridobljenih s pomočjo metode spraševanja in metode študija primera. Glavne ugotovitve in uporabnost rezultatov so nato zbrane v zaključku dela, kjer so delno oz.v celoti tudi potrjene zastavljene hipoteze, katere smo preverjali s pomočjoraznih metod. Razultati kažejo, da je področje upravljanja službenih stanovanj in pogoji, pod katerimi uslužbenci policije stanovanja najemajo, pomanjkljivo in potrebno dopolnitve.V zaključku so zato podani predlogi za izboljšanje stanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stanovanjski sklad, neprofitna stanovanja, stanovanjska politika, javni uslužbenci, policija
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1777; Prenosov: 110
Celotno besedilo (923,30 KB) |
96. Nagrajevanje zaposlenih v javnem in zasebnem sektorjuInes Nekič Leben, 2020 Opis: Sistem nagrajevanja nas spremlja skozi celotno življenjsko obdobje. Pomemben je tako v zasebnem življenju kot na delovnem mestu. Že od malega so nas z nagrajevanjem usmerjali, kaj je prav in kaj narobe, oziroma so nas z nagrado nagradili, ko smo kaj dobro naredili. Na delovnem mestu je popolnoma enako. Delodajalec z nagrado nagradi zaposlenega za uspešno opravljeno delo tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Zaposlene je treba nagrajevati, saj nihče ne bo dajal vsega od sebe in se trudil za prazen nič. Delodajalec mora poskrbeti za zadovoljstvo svojih zaposlenih z dobrim sistemom nagrajevanja, saj le zaposleni, ki se čuti pomembnega, kot del neke organizacije, lahko prispeva k njeni uspešnosti. Po načinu delovanja se javni in zasebni sektor razlikujeta. Javni sektor deluje po nekapitalskih izhodiščih, kar pomeni, da se financira iz proračuna. Zasebni sektor pa deluje po kapitalskih izhodiščih, saj je njegov cilj večanje dobička. V obeh sektorjih poznamo tako finančno kot nefinančno obliko nagrajevanja. Nefinančna oblika nagrajevanja v zadnjem času pridobiva pomembnost, saj ima namen usmerjati razvoj posameznika in ima včasih celo večji pozitivni učinek na zaposlenega kot sama finančna nagrada. Izvajanje poslovne strategije organizacij podpira učinkovit sistem nagrajevanja in prispeva k večji uspešnosti in učinkovitosti zaposlenih. Primerjavo podeljevanja nagrad v javnem in zasebnem sektorju prikazuje raziskava, izvedena z anketo med zaposlenimi v obeh sektorjih. Raziskava prav tako ugotavlja kako so zaposleni zadovoljni z nagrajevanjem v posameznem sektorju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nagrajevanje, javni sektor, zasebni sektor, raziskava, Grozd malih domov
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1825; Prenosov: 167
Celotno besedilo (2,57 MB) |
97. |
98. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti javnega uslužbencaBogdan Muren, 2020 Opis: Magistrsko delo obravnava odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti javnega uslužbenca. Učinkovito, odzivno in dobro delujočo državno upravo lahko zagotovimo z zaposlitvijo strokovno najbolj usposobljenih in kompetentnih javnih uslužbencev. Samo dovolj izobraženi in strokovno usposobljeni javni uslužbenci bodo sposobni dosegati pričakovane rezultate dela, ki morajo biti ustrezno vnaprej določeni. V magistrskem delu smo raziskali in predstavili mednarodne in nacionalne pravne vire, ki urejajo prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Podrobneje smo predstavili načine prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za delavce in ločeno za javne uslužbence. Poseben poudarek smo posvetili določbam, ki urejajo procesna opravila redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. V empiričnem delu raziskave smo s pomočjo ankete raziskali dejavnike, ki vplivajo na doseganje pričakovanih rezultatov dela in dejavnike, ki ovirajo izvedbo postopkov redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti javnega uslužbenca. Magistrsko delo predstavlja prispevek k znanosti in stroki, saj nudi podrobno predstavitev postopka oziroma procesnih opravil, ki zagotavljajo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V magistrskem delu so predstavljene tudi ugotovitve empirične raziskave, ki pripomorejo k boljšemu poznavanju obravnavane tematike in jih je mogoče uporabiti za nadaljnja raziskovanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovno pravo, javna uprava, javni uslužbenci, uslužbensko pravo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, nesposobnost zaposlenih, anketni vprašalniki, statistični podatki, analize podatkov, magistrska dela
Objavljeno: 22.06.2021; Ogledov: 1546; Prenosov: 137
Celotno besedilo (2,35 MB) |
99. Prosti preudarek v upravnem postopkuMaruša Fortun, 2020 Opis: Prosti preudarek pomeni, da lahko uradna oseba na podlagi zakonskega pooblastila, pri istem dejanskem stanju, sprejme dve ali več odločitev, ki so si med seboj po vsebini različne, a so vse pravno pravilne. Razlika je le v ugodnem ali neugodnem izidu za stranko. Pojem prosti preudarek ima v slovenskem jeziku več sinonimov, kot so ''diskrecija'', ''diskrecijska pravica'', ''diskrecijsko pooblastilo''. Najpogosteje se odloča po prostem preudarku v konkretnih upravnih zadevah, torej v okviru upravnega postopka, katerega rezultat je posamičen upravni akt, s katerim se odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Uradna oseba pri odločanju na podlagi diskrecijske pravice izmed več pravno dopustnih odločitev izbere tisto, ki je glede na okoliščine konkretnega primera in javno korist najbolj ustrezna, primerna oziroma smotrna. Odločba, izdana na podlagi diskrecijske pravice, mora biti izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Takšna odločba mora vsebovati navedbo predpisa, ki uradno osebo pooblašča za odločanje na podlagi diskrecijske pravice ter mora biti obrazložena predvsem v tistem delu, kjer je bila diskrecija uporabljena. Odločanje po prostem preudarku je pravno vezano. Pri njem je potrebno upoštevati tako načelo zakonitosti, ki preprečuje samovoljno odločanje, kot tudi načelo enakega varstva pravic in načelo sorazmernosti, ki uradno osebo zavezuje, da v podobnih primerih sprejema podobne odločitve, v različnih primerih pa sprejema tako različne odločitve, kot je to proporcionalno z razlikami, ki obstajajo v dejanskem stanju posameznih primerov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prosti preudarek, diskrecijska pravica, zakonsko pooblastilo, pravna vezanost, obrazložitev odločbe, javni interes, upravni postopek, orožje
Objavljeno: 29.06.2021; Ogledov: 2942; Prenosov: 0 |
100. Izboljšanje kakovosti poslovnega komuniciranja v šolstvuCvetka Peterlin, 2013 Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Tema raziskovalnega področja v diplomski nalogi je izboljšanje kakovosti poslovnega komuniciranja v šolstvu. Namen: Diplomska naloga kaže na pri kaz postopka izboljšanja poslovnega komuniciranja v javnem zavodu, na področju šolstva, z namenom zajeti področje poslovodenja. V raziskavo je vključeno področje poslovne komunikacije s poudarkom na jasnih navodilih za poslovno komuniciranje . Metoda: Preuč evana tema je izpeljana z metodo intervjuja in nadgrajena z anketo. V intervju in anketo so vključeni delavci javnega zavoda , ki se pri svojem delu vsakodnevno srečujejo s poslovno komunikacijo znotraj in zunaj zavoda. Rezultati: Vsi zaposleni na področju poslovodenja zavoda bodo o kazalnikih izboljšanja kakovosti poslovnega komuniciranja v šolstvu pisno seznanjeni. Rezultati raziskovane teme, obdelane v diplomski nalogi, se bodo najmanj enkrat letno ocenjevali. Strokovne ugotovitve, pridobljene iz povratn ih informacij sodelujočih v obeh metodah raziskovanja, kažejo na pripravljenost sodelovanja zaposlenih za izboljšanje obstoječega stanja poslovnega komuniciranja. Organizacija: V zavodu se izvaja poslovno komuniciranje med vsemi zaposlenimi, ki sodelujejo pri izvajanju osnovne dejavnosti vzgoje in izobraževanja znotraj zavoda in navzven. Zavedamo se, da je kakovost poslovnega komuniciranja osnova za medsebojno sporazumevanje tako v poslovnem svetu, delovnem okolju, doma in v tujini. Družba: Povečanje zado voljstva uporabnikov storitev, ki jih zavod izvaja na srednješolskem in višješolskem področju vzgoje in izobraževanja, bo doseženo z oblikovanjem takega poslovnega komuniciranja, kateremu bodo uporabniki storitev zaupali. Jasna poslovna komunikacija zavoda bo izražena preko organizacijskega, pisnega, elektronskega, govornega in eksternega komuniciranja. Originalnost: Izvirnost raziskave je osebna idejna zasnova. Iz delovnih izkušenj, opravljanja del in nalog na področju poslovodenja in upravljanja s kadri je nastala odločitev za raziskavo stanja poslovnega komuniciranja v javnem zavodu, ki je bil izbran za osnovo raziskave tega diplomskega dela. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je omejena na pet intervjuvancev in dvanajst anketirancev. Vsi udeleže nci obeh raziskovalnih metod so zaposleni delavci javnega zavoda. Trenutno je raziskovalno področje izboljšanja kakovosti poslovnega komuniciranj v šolstvu omejeno le na en javni zavod.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izboljšanje, poslovno komuniciranje, komunikacijski proces, kakovost, šolstvo, javni zavodi, sistem vodenja kakovosti, diplomska naloga
Objavljeno: 06.07.2021; Ogledov: 1385; Prenosov: 78
Celotno besedilo (727,94 KB) |
