81. |
82. Pogled na delo in delovne naloge informatika v javni upravi z vidika informatikov in ostalih javnih uslužbencevMatej Maver, 2020 Opis: Magistrsko delo raziskuje pogled na delo in delovne naloge informatika v javni upravi. Na osnovi analize uradnih dokumentov sem v empiričnem delu raziskal, koliko informatiki in drugi javni uslužbenci poznajo delovne naloge informatikov glede na uradne dokumente RS, koliko in kako delo informatikov odstopa od v zakonodaji zapisanih nalog, kakšna so pričakovanja drugih javnih uslužbencev in v katerih primerih se le-ti najpogosteje obrnejo na službo za informatiko. Rezultati so pokazali, da so tako informatikoma kot drugim javnim uslužbencem, vključenim v raziskavo, znane in jasne naloge, ki naj bi jih informatiki opravljali. V prvi vrsti se od informatikov pričakuje, da ponujajo tehnično podporo uporabnikom, zaradi česar prihaja do pomanjkanja časa za razvoj in nadgradnjo strojne ter programske opreme, za načrtovanje projektov. Raziskava je v ospredje postavila tudi potrebo po oblikovanju bolj strukturiranih, organiziranih in strokovno vodenih služb za informatiko, z več usposobljenega kadra s področja informatike.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javna uprava, javni uslužbenci, informatika v javni upravi, delovne naloge informatika, informacijsko-komunikacijska tehnologija
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 1626; Prenosov: 213
 Celotno besedilo (1,85 MB) |
83. Prepoved retroaktivnosti in njene izjeme po slovenskem pravuAndraž Matjaž, 2020 Opis: Retroaktivnost se v zgodovini pojavlja že v času rimskega prava. Nato v srednjem veku zamre in se počasi obudi s francosko revolucijo, kjer je retroaktivnost posegla na kazensko pravo. Še kasneje, v letu 1804, se s francoskim civilnim zakonikom in v letu 1811 še z avstrijskim državnim zakonikom dodatno utrdi in sprejme kot eno izmed pomembnejših pravnih načel. Prepoved retroaktivnosti, ki je vsebovana v 155. členu Ustave, imenujemo prava retroaktivnost in gre za eno izmed glavnih konkretizacij načela pravne države iz 2. člena Ustave. Načela pravne države posameznikom zagotavljajo, da se te lahko zanašajo na veljavno pravo ter da jim zakoni ne bodo naknadno posegali v njihove pridobljene pravice. Skladnost zakonov z ustavnimi načeli zagotavlja zakonodajalec. Ta mora pri sprejemanju zakonov izrecno paziti in spoštovati prepoved retroaktivnost, predvsem v delu, kjer bi lahko za nazaj posegel v pridobljene pravice. Gre za najzahtevnejši in najbolj problematičen pogoj, ki mora biti spoštovan pri dopustnem retroaktivnem posegu. Drugi kumulativni pogoj, ki mora biti upoštevan, da lahko zakonska določba povratno učinkuje, je javni interes. Šele ko sta oba pogoja skupaj izpolnjena, lahko nastopi dopustna retroaktivnost. Glavno besedo pri vrednotenju pogojev in retroaktivnih posegov ima ustavno sodišče z njegovo presojo in ločenimi mnenji, ki pomembno usmerjajo zakonodajalca pri sprejemanju zakonov in njegovih določb.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prepoved retroaktivnosti, 155. člen Ustave, 2. člen Ustave, javni interes, pridobljene pravice, načelo zaupanja v pravo
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 2780; Prenosov: 228
Celotno besedilo (646,76 KB) |
84. |
85. |
86. |
87. |
88. |
89. |
90. Razvoj organiziranega prostovoljstva v javnih socialnovarstvenih zavodih v Mestni občini LjubljanaAmir Crnojević, 2018 Opis: V pričujočem diplomskem delu obravnavamo razvoj organiziranega prostovoljstva v javnih
socialnovarstvenih zavodih na območju Mestne občine Ljubljana. V teoretičnem delu smo
opredelili prostovoljstvo in se oprli na zakonsko ureditev prostovoljstva in socialnega varstva
v Sloveniji. Predstavili smo tudi pomen javnih socialnovarstvenih zavodov. V empiričnem delu
smo predstavili raziskavo, ki je temeljila na deskriptivni neeksperimentalni metodi empiričnega
raziskovanja. Uporabljen je bil kvalitativni pristop z raziskovanjem vsebine. V raziskavi smo
zastavili tri raziskovalna vprašanja. S pomočjo petih opravljenih polstrukturiranih intervjujev
smo ugotovili, da je organizirano prostovoljstvo v javnih socialnovarstvenih zavodih še
premalo razvito, ga je pa glede na podatke iz skupnega poročila o prostovoljstvu v Republiki
Sloveniji za leto 2016 največ ravno na področju sociale. Ugotovili smo, da imajo prostovoljci
izjemno pomembno vlogo v organizacijah, kjer se prostovoljstvo že izvaja, so pa na tem
področju pred nami še številni izzivi, saj je uvajanje prostovoljskega dela v javni sektor še bolj
v povojih. V zaključku podajamo smernice za ključne deležnike, ki bi po našem mnenju
spodbudili razvoj organiziranega prostovoljstva v javnih socialnovarstvenih zavodih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prostovoljstvo, organizirano prostovoljstvo, razvoj prostovoljstva, javni zavodi, socialno varstvo, Mestna občina Ljubljana
Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 2389; Prenosov: 59
Celotno besedilo (872,45 KB) |
