21. |
22. Diskriminacija uniformiranih javnih uslužbencev s tetovažoMatej Petrovčič, 2022 Opis: Diplomsko delo obravnava tetovažo kot obliko telesne modifikacije in diskriminacijo na trgu dela ter pravne ureditve, ki jo prepovedujejo in preprečujejo. Poglaviten del diplomskega dela predstavlja raziskava, v kateri so sodelovali uniformirani javni uslužbenci s tetovažami, zaposleni v Policiji, Slovenski vojski in Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali se uniformirani javni uslužbenci s tetovažami pri iskanju zaposlitve in na delovnem mestu soočajo s kakršnokoli obliko diskriminacije. Zanimalo nas je, ali so posamezniki zaradi tetovaž diskriminirani v postopkih izbire najustreznejšega kandidata za prosto delovno mesto, ali so s strani svojih nadrejenih in sodelavcev zaradi svojih tetovaž postavljeni v neenak ali manj ugoden položaj, ali imajo enake možnosti za napredovanje kot njihovi sodelavci brez tetovaž ter ali so primorani v delovnem času svoje tetovaže prekrivati. Prišli smo do zaključka, da jim vidne telesne poslikave ne predstavljajo težav na trgu dela, da zaradi svojih tetovaž niso deležni diskriminacije s strani svojih nadrejenih ali sodelavcev, imajo enake možnosti za napredovanje kot njihovi sodelavci brez tetovaž ter jim med delovnim časom le-teh ni treba prekrivati.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Telesne modifikacije, tetovaža, diskriminacija, selekcijski postopek, uniformirani javni uslužbenci.
Objavljeno: 19.07.2022; Ogledov: 568; Prenosov: 49
 Celotno besedilo (871,92 KB) |
23. Ravnanje z dokumentarnim gradivom v Mestni občini PtujSuzana Herak, 2023 Opis: Vsaka organizacija se v javni upravi srečuje z dokumentarnim gradivom, katerega je zelo veliko. Kako z njim rokovati in ga evidentirati, natančno poznajo zaposleni javni uslužbenci v glavni pisarni. Brez njih si dela z dokumentarnim gradivom ne moremo predstavljati, še manj pa izvrševati. Ker nas je zanimalo ali javni uslužbenci dovolj dobro poznajo delo z dokumentarnim gradivom, smo si zastavili raziskovalno vprašanje: Ali zaposleni v Občinski upravi Mestne občini Ptuj pravilno ravnajo z dokumentarnim gradivom? V prvem delu diplomskega dela smo opisali in spoznali kaj je dokumentarno gradivo, kakšne vrste dokumentarnega gradiva poznamo, kako z njim rokujemo, ga razvrščamo in kako ga arhiviramo. Dotaknili smo se definicije javne uprave in javnih uslužbencev ter lokalne samouprave, predvsem ustanovitve občin in mestnih občin ter njihovih nalog. Navedli smo tudi tehnične pogoje za delo, brez katerih ne moremo poslovati. V drugem delu diplomskega dela smo opisali kako z dokumentarnim gradivom ravnajo v Mestni občini Ptuj. Ugotovili smo, da imajo zaradi uvedbe novega dokumentnega sistema za ravnanje z dokumentarnim gradivom težave zaposleni, predvsem starejša populacija ljudi. Predlagali smo ukrepe za izboljšanje dela z dokumentarnim gradivom. Prav tako smo ugotovili, da se vodstvo Mestne občine Ptuj trudi izboljšati odnos zaposlenih do ravnanja z dokumentarnim gradivom na način, da redno izobražuje svoje zaposlene.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: dokumentarno gradivo, javna uprava, glavna pisarna, lokalna samouprava, mestna občina, javni uslužbenci
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 514; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,39 MB) |
24. |
25. Primerjalna analiza med osebnimi poslovnimi sestanki in poslovnimi sestanki z videokonferenčnimi sistemiMarko Jelenc, 2023 Opis: V času, ko je bil svet izpostavljen epidemiji covida-19, so bile skoraj vse organizacije postavljene pred nove izzive, kako v času prepovedi združevanja izpeljati vsakodnevne sestanke, izobraževanja, predstavitve. Videokonferenčni sistemi, ki so bili v času pred epidemijo sicer že v uporabi, so doživeli razcvet. Pojavilo se je veliko novih ponudnikov programske in strojne opreme. Tehnologija spreminja delovne procese in miselnost vodilnih, ki z njeno pomočjo omogočajo prijaznejše in uspešnejše delovno okolje, hkrati pa je zmanjšala potrebo po fizičnih sestankih. Žal nove tehnološke rešitve in spremembe prinesejo tudi negativne posledice, saj vsi zaposleni v organizaciji niso tehnološko vešči, nimajo primerne internetne povezave ali pa preprosto ne zaupajo v tehnologijo in so posledično izpostavljeni stresu. Prav tako tehnologija omogoča vodstvu, da so zaposleni stalno dosegljivi, zaradi česar se nezavedno briše meja med zasebnim in službenim okoljem. Pričujoče magistrsko delo predstavlja prednosti in slabosti videokonferenčnih sistemov ter sprejemanje sodobne tehnologije med zaposlenimi v javni upravi, predvsem pa je bilo z opravljeno anketno raziskavo in intervjujema ugotovljeno, da videokonferenčni sistemi nikakor ne morejo v celoti nadomestiti vseh srečanj iz oči v oči. Rezultati naše raziskave bodo koristili vodilnim managerjem, ki bodo s pomočjo naših ugotovitev lahko dobili informacije, za katere vrste sestankov je uporaba videokonferenčnih sistemov primerna, pri katerih pa se taka uporaba odsvetuje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: videokonferenčni sistem, srečanja iz oči v oči, poslovni sestanki, javni uslužbenci, videokonferenca, uvedba novih tehnologij
Objavljeno: 18.01.2024; Ogledov: 194; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,01 MB) |
