Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Oskrba z lokalno hrano v osnovnih šolah in vrtcih na območju Mestne občine Kranj
Irena Gril, 2020, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: lokalna živila, javni zavodi, lokalna ponudba živil
Objavljeno v ReVIS: 11.11.2021; Ogledov: 1570; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (8,27 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Menedžment v kulturnih organizacijah : Kulturni dom Krško
Tinka Vukič, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se osredotočamo na menedžment v kulturnih organizacijah, s posebnim poudarkom na javnem zavodu Kulturni dom Krško. V prvem delu naloge predstavljamo teoretično-pojmovna izhodišča, ki zadevajo raziskovalno področje kulture, menedžmenta in organizacij. Izhajamo iz predpostavke, da je za delovanje kulturnih organizacij, ki delujejo znotraj neprofitnega sektorja, nujno poznavanje in uporaba kulturnega in projektnega menedžmenta. V empiričnem delu preučujemo delovanje Kulturnega doma Krško, kot javnega zavoda, ki mora imeti jasno opredeljeno vizijo in dobro strategijo, s katero oblikuje politiko organizacije ter uspešno opravlja svoje poslanstvo. Izdatki za kulturo se radikalno zmanjšujejo na vseh ravneh, zato je v ekonomsko nestabilnih časih ogroženo financiranje vseh javnih zavodov, predvsem tistih, ki delujejo na področju kulture, zato je za uspešno opravljanje poslanstva pomembna trženjska usmerjenost. Zavodi so primorani pridobivati lastna sredstva za delovanje s profitnim marketingom. Pomemben del menedžmenta v kulturnih ustanovah je tudi upravljanje s človeškimi viri, ki predstavljajo ključen kapital za organizacijo, ki se v kulturnih organizacijah srečuje s številnimi izzivi in ovirami. Poleg tega se v magistrski nalogi ukvarjamo tudi z vplivom državne in občinske kulturne politike na delovanje javnih zavodov v Sloveniji. V empiričnem delu naloge so teoretično-pojmovna izhodišča konkretizirana s študijo primera, v smislu preučevanja delovanja javnega zavoda Kulturnega doma Krško.
Ključne besede: kulturni menedžment, projektni menedžment, kulturni marketing, javni zavodi, kulturni dom, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1190; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

4.
Izboljšanje kakovosti poslovnega komuniciranja v šolstvu : diplomska naloga
Cvetka Peterlin, 2013, diplomsko delo

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Tema raziskovalnega področja v diplomski nalogi je izboljšanje kakovosti poslovnega komuniciranja v šolstvu. Namen: Diplomska naloga kaže na pri kaz postopka izboljšanja poslovnega komuniciranja v javnem zavodu, na področju šolstva, z namenom zajeti področje poslovodenja. V raziskavo je vključeno področje poslovne komunikacije s poudarkom na jasnih navodilih za poslovno komuniciranje . Metoda: Preuč evana tema je izpeljana z metodo intervjuja in nadgrajena z anketo. V intervju in anketo so vključeni delavci javnega zavoda , ki se pri svojem delu vsakodnevno srečujejo s poslovno komunikacijo znotraj in zunaj zavoda. Rezultati: Vsi zaposleni na področju poslovodenja zavoda bodo o kazalnikih izboljšanja kakovosti poslovnega komuniciranja v šolstvu pisno seznanjeni. Rezultati raziskovane teme, obdelane v diplomski nalogi, se bodo najmanj enkrat letno ocenjevali. Strokovne ugotovitve, pridobljene iz povratn ih informacij sodelujočih v obeh metodah raziskovanja, kažejo na pripravljenost sodelovanja zaposlenih za izboljšanje obstoječega stanja poslovnega komuniciranja. Organizacija: V zavodu se izvaja poslovno komuniciranje med vsemi zaposlenimi, ki sodelujejo pri izvajanju osnovne dejavnosti vzgoje in izobraževanja znotraj zavoda in navzven. Zavedamo se, da je kakovost poslovnega komuniciranja osnova za medsebojno sporazumevanje tako v poslovnem svetu, delovnem okolju, doma in v tujini. Družba: Povečanje zado voljstva uporabnikov storitev, ki jih zavod izvaja na srednješolskem in višješolskem področju vzgoje in izobraževanja, bo doseženo z oblikovanjem takega poslovnega komuniciranja, kateremu bodo uporabniki storitev zaupali. Jasna poslovna komunikacija zavoda bo izražena preko organizacijskega, pisnega, elektronskega, govornega in eksternega komuniciranja. Originalnost: Izvirnost raziskave je osebna idejna zasnova. Iz delovnih izkušenj, opravljanja del in nalog na področju poslovodenja in upravljanja s kadri je nastala odločitev za raziskavo stanja poslovnega komuniciranja v javnem zavodu, ki je bil izbran za osnovo raziskave tega diplomskega dela. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je omejena na pet intervjuvancev in dvanajst anketirancev. Vsi udeleže nci obeh raziskovalnih metod so zaposleni delavci javnega zavoda. Trenutno je raziskovalno področje izboljšanja kakovosti poslovnega komuniciranj v šolstvu omejeno le na en javni zavod.
Ključne besede: izboljšanje, poslovno komuniciranje, komunikacijski proces, kakovost, šolstvo, javni zavodi, sistem vodenja kakovosti, diplomska naloga
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2021; Ogledov: 2041; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (727,94 KB)

5.
Razvoj organiziranega prostovoljstva v javnih socialnovarstvenih zavodih v Mestni občini Ljubljana : diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje
Amir Crnojević, 2018, diplomsko delo

Opis: V pričujočem diplomskem delu obravnavamo razvoj organiziranega prostovoljstva v javnih socialnovarstvenih zavodih na območju Mestne občine Ljubljana. V teoretičnem delu smo opredelili prostovoljstvo in se oprli na zakonsko ureditev prostovoljstva in socialnega varstva v Sloveniji. Predstavili smo tudi pomen javnih socialnovarstvenih zavodov. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki je temeljila na deskriptivni neeksperimentalni metodi empiričnega raziskovanja. Uporabljen je bil kvalitativni pristop z raziskovanjem vsebine. V raziskavi smo zastavili tri raziskovalna vprašanja. S pomočjo petih opravljenih polstrukturiranih intervjujev smo ugotovili, da je organizirano prostovoljstvo v javnih socialnovarstvenih zavodih še premalo razvito, ga je pa glede na podatke iz skupnega poročila o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za leto 2016 največ ravno na področju sociale. Ugotovili smo, da imajo prostovoljci izjemno pomembno vlogo v organizacijah, kjer se prostovoljstvo že izvaja, so pa na tem področju pred nami še številni izzivi, saj je uvajanje prostovoljskega dela v javni sektor še bolj v povojih. V zaključku podajamo smernice za ključne deležnike, ki bi po našem mnenju spodbudili razvoj organiziranega prostovoljstva v javnih socialnovarstvenih zavodih.
Ključne besede: prostovoljstvo, organizirano prostovoljstvo, razvoj prostovoljstva, javni zavodi, socialno varstvo, Mestna občina Ljubljana
Objavljeno v ReVIS: 12.01.2021; Ogledov: 3334; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (872,45 KB)

6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.91 sek.
Na vrh